Pacientove pravice in dolžnosti

Pacient ima v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe.

Pacient ima pravico do nujne medicinske pomoči, ki je ni mogoče kakor koli pogojevati, še zlasti ne s plačilom ali napotnico.

Pacient ima v skladu s posebnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja pravico do ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev za ohranitev njegovega zdravja in preprečitev bolezni.

Prepoved diskriminacije

Pacient ima pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.

Varstvo otrok in drugih ogroženih skupin

Otrokom in drugim ogroženim skupinam so pri zdravstveni oskrbi poleg pravic, ki jih določa ta zakon, zagotovljene še posebne pravice, ki so opredeljene kot aktivna skrb države in jih določajo drugi predpisi.

Pravice pacientov s težavami v duševnem zdravju in način njihovega uveljavljanja ureja tudi poseben zakon.

Zdravstvena oskrba otrok poteka ustrezno njihovi starosti in zdravstvenemu stanju:

• v otroških oddelkih, razen če to iz objektivnih razlogov ni mogoče,

• brez nepotrebnih medicinskih posegov in dejanj, ki bi lahko povzročili telesno ali čustveno stisko otrok,

• tako, da se zagotavlja zadovoljevanje čustvenih in telesnih potreb otrok in

• tako, da se zagotavlja možnosti za sprostitev, igro in izobraževanje otrok.

Otroci imajo v času stacionarne in druge zdravstvene oskrbe pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen če so podani razlogi, zaradi katerih to ne bi bilo v otrokovo korist.

V primeru stacionarne zdravstvene oskrbe otrok se pravica iz prejšnjega odstavka zagotavlja tudi v obliki nastanitve enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, v skladu s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja.

Če pravica do nastanitve enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, ni pravica iz zdravstvenega zavarovanja, v bolnišnici kot izvajalec zdravstvenih storitev zagotovimo odplačno nastanitev na zahtevo enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka.

Pri tem vam bomo zaračunali le materialne stroške nastanitve, določene v Pravilniku o višini materialnih stroškov nastanitve pri izvajalcu zdravstvenih storitev (Ur.l.RS št. 83/2008).

Če v bolnišnici zaradi omejenih prostorskih zmogljivosti ne bomo mogli zagotoviti pravice iz prejšnjega odstavka, bomo prednost pri nastanitvi enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, presojali glede na starost otroka, krajevno oddaljenost od bivališča otroka oziroma staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, obstoj posebnih potreb otroka in njegovo zdravstveno stanje.

Pacient ima pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima pacient v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev v skladu s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja.

Izjema od proste izbire

Zdravnik in izvajalec zdravstvenih storitev, ki ga je pacient izbral, lahko pod pogojem, da ne gre za nujno medicinsko pomoč, pacientovo izbiro zavrne le v posebej utemeljenih primerih, ko bi bilo zdravljenje predvidoma manj uspešno oziroma nemogoče ali kadar tako določa zakon. Pacientu mora predlagati izbiro drugega zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev ter razloge za zavrnitev pojasniti v pisni obliki v osmih dneh od izražene pacientove izbire.

V našem zavodu obratuje tudi dispanzer za žene. Pacientka si lahko prosto izbere osebnega ginekologa, kar praviloma stori ob prvem obisku pri ginekologu. Prav tako pacientka lahko opravi zamenjavo osebnega ginekologa. Ob zamenjavi mora dotedanji osebni ginekolog poslati medicinsko dokumentacijo zavarovane osebe novo izbranemu osebnemu ginekologu. Obrazec za prenos zdravstvene dokumentacije zaradi izbire drugega osebnega ginekologa je dosegljiv na tej povezavi: https://sbng.si.arctur.net/sl/dejavnosti/ginekolosko-porodniska-sluzba/.

Pacient ima pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v skladu z medicinsko doktrino.

Primerna zdravstvena oskrba je tista, ki je skladna s pacientovimi potrebami ter zmožnostmi zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in temelji na enostavnih, preglednih in prijaznih administrativnih postopkih ter vzpostavlja s pacientom odnos sodelovanja in zaupanja.

Kakovostna zdravstvena oskrba je tista, ki dosledno dosega izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami, ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti, kot so uspešnost, varnost, pravočasnost, kontinuiteta, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na pacienta.

Varna zdravstvena oskrba je tista, ki preprečuje škodo za pacienta v zvezi s samim zdravljenjem in v zvezi z okoliščinami fizične varnosti bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu zdravstvenih storitev.

Upravičenost do medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe

Pacient je do medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, ki se opravlja na račun javnih sredstev, upravičen, če je ta po pravilih medicinske stroke potrebna in se glede na sodobno medicinsko doktrino upravičeno pričakuje, da bo pacientu koristna in so pričakovane koristi za pacienta večje od tveganj ter obremenitev.

Zagotavljanje verske duhovne oskrbe

V bolnišnici zagotavljamo prostorske in tehnične pogoje za uresničevanje pravice pacienta do ustrezne verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo.

Čakalni časi in čakalne dobe

Pacient ima pravico, da se njegov čas spoštuje.

V bolnišnici bomo pacientu nujno medicinsko pomoč opravili takoj.

Pri zdravstveni storitvi, kjer ne gre za nujno medicinsko pomoč iz prejšnjega odstavka in je ni mogoče opraviti takoj, bomo pacienta uvrsti na čakalni seznam, pri čemer bomo upoštevali strokovne standarde glede stopnje nujnosti, ki jo je treba v čakalnem seznamu posebej dokumentirati. V bolnišnici poskrbimo za najkrajši možni čakalni čas, skladno s pogoji financiranja pa tudi za čakalno dobo v okviru razumnega časa.

Stopnja nujnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se presoja v skladu s pacientovo največjo zdravstveno koristjo in tako, da se prepreči resna zdravstvena škoda za pacienta.

Če pacient iz opravičenih razlogov ni mogel priti na izvedbo zdravstvene storitve, mu bomo v bolnišnici določili čim bližji novi datum načrtovane zdravstvene storitve.

Če pacient ni prišel na izvedbo zdravstvene storitve in svojega izostanka ni opravičil v 14 dneh po dnevu načrtovane zdravstvene storitve, ga bomo v bolnišnici črtali s čakalnega seznama.

V bolnišnici smo vas dolžni po opravljeni zdravstveni storitvi črtati s čakalnega seznama.

Če pacient na zdravstveno storitev čaka več kot tri mesece, ima pravico zahtevati kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil.

Pacient je lahko za isto zdravstveno storitev vpisan samo v čakalnem seznamu enega izvajalca zdravstvenih storitev v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe. Če se ugotovi, da je pacient vpisan v več čakalnih seznamov, vas bomo pozvali, da se v 10 dneh opredelite, na katerem čakalnem seznamu želite biti vpisani. Če se ne boste opredelili, se bo upošteval prvi vpis.

V bolnišnici imamo zagotavljeno telefonsko naročanje in elektronske oblike naročanja, delo pa organizirano tako, da pacient ne čaka dlje, kot je to potrebno. Način naročanja v bolnišnici objavljamo na več načinov:

v specialistični ambulantni dejavnosti na oglasnih deskah,

v drugih prostorih bolnišnice na oglasnih deskah,

na spletni strani bolnišnice.

Čakalni seznam

V čakalnem seznamu bolnišnice, razen za preglede pri izbranem osebnem zdravniku splošne medicine in pediatru oziroma pediatrinji, se za vsako zdravstveno storitev posebej vodijo naslednji podatki:

1. zaporedna številka vpisa,
2. datum in ura vpisa,
3. osebno ime pacienta,
4. naslov in kontaktni podatki pacienta,
5. EMŠO pacienta,
6. ZZZS številka zavarovane osebe,
7. predvideni datum izvedbe zdravstvene storitve,
8. datum izvedene zdravstvene storitve,
9. šifra programa oziroma zdravstvene storitve,
10. stopnja nujnosti,
11. izvajalec, ki je pacienta uvrstil na čakalni seznam (šifra zdravstvenega delavca, šifra in drugi podatki o izvajalcu),
12. izvajalec, ki je zdravstveno storitev opravil (šifra zdravstvenega delavca, šifra in drugi podatki o izvajalcu).

Namen obdelave podatkov v čakalnem seznamu je zagotoviti pacientom obveščenost o vrstnem redu in spoštovanje vrstnega reda ter obveščenost o čakalni dobi oziroma zagotoviti hiter in enakopraven dostop do zdravstvenih storitev.

Podatki v čakalnem seznamu in podatki o morebitnem spreminjanju vrstnega reda skupaj z obrazložitvijo okoliščin, ki narekujejo spreminjanje vrstnega reda, se hranijo šest mesecev po opravljeni zdravstveni storitvi oziroma izbrisu podatkov.

Pacient ima pravico izvedeti razloge za čakalno dobo in za njeno dolžino ter pravico do vpogleda, prepisa ali kopije čakalnega seznama, pri čemer se lahko seznani zgolj s podatki iz 1., 2., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke čakalnega seznama. Za seznanitev s podatki iz čakalnega seznama se uporabljajo določbe glede pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, razen določil tretjega, petega, osmega in devetega odstavka 41.člena ZPacP. Bolnišnica bo seznanitev pacientu omogočila takoj ali najpozneje tri delovne dni po prejemu zahteve. Pacient lahko za posamezno zdravstveno storitev pri istem izvajalcu zdravstvenih storitev vloži zahtevo največ dvakrat mesečno. Določba tega odstavka ne posega v pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Sporočanje podatkov

Bolnišnica v skladu z zakonom, ki ureja evidence v zdravstvu, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, vse podatke iz čakalnega seznama, razen podatka iz 4.točke čakalnega seznama, stalno izmenjuje z Inštitutom za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju: IVZ).

IVZ na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva, zbirk podatkov, ki jih vodi na podlagi zakona, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, in sporočenih podatkov iz čakalnega seznama bolnišnice v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ažurira podatke o pacientih in usklajuje podatke o pacientih, ki so vpisani v več čakalnih seznamih pri različnih izvajalcih zdravstvenih storitev, ter pacientih, katerim je bila zdravstvena storitev že opravljena.

Podatke iz prejšnjega odstavka in podatke iz čakalnega seznama bolnišnice pridobiva za potrebe nadzora in financiranja programov tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Nacionalni čakalni seznam

IVZ vodi nacionalni čakalni seznam za namene obveščenosti pacientov, izmenjave podatkov z izvajalci zdravstvenih storitev, upravljanja sistema zdravstvenega varstva in druge namene v skladu z zakonom, ki ureja evidence v zdravstvu.

IVZ javno objavlja statistične podatke o čakalnih dobah.

Specialistični ambulantni pregled

Pacient, ki ga je izbrani osebni zdravnik napotil na specialistični ambulantni pregled zaradi nadaljnje zdravstvene oskrbe ali pridobitve podrobnejšega strokovnega mnenja, ima pravico do pregleda v razumnem času.

Strokovno mnenje poleg diagnostičnih podatkov vsebuje tudi predlog, kakšno naj bo nadaljnje zdravljenje.

Pisno strokovno mnenje prejme pacient na koncu pregleda oziroma najpozneje v treh delovnih dneh po opravljenem pregledu. V nujnih primerih je treba pisno strokovno mnenje pacientu sporočiti takoj.

Način sporazumevanja

Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo ali drugače komunicirajo v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti na območjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik.

V skladu z določili Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika ima pacient, ki je gluha oseba, pravico uporabljati znakovni jezik v vseh postopkih v bolnišnici. V ta namen v bolnišnici zagotovimo tolmača za znakovni jezik takoj, ko gluha oseba na vpogled predloži dokument, s katerim ji je pravica do tolmača priznana (odločba centra za socialno delo oziroma izkaznica). Tolmača se izbere iz Liste tolmačev za slovenski znakovni jezik, objavljene s strani Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik.

Obveščenost pacienta in pojasnilna dolžnost (20.člen ZPacP)

Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o:

• svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
• cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,
• možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,
• morebitnih drugih možnostih zdravljenja,
• postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pojasnila iz prejšnjega odstavka mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.

Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.

Pacient, ki ni sposoben odločanja o sebi, uresničuje pravice, izhajajoče iz obveščenosti in pojasnilne dolžnosti v skladu z zmožnostmi, ki jih dopušča njegova sposobnost razumevanja.

Sodelovanje pacienta

Pacient ima pravico, da po pridobitvi pojasnil iz 20.člena ZPacP dejavno sodeluje pri izbiri načina zdravljenja.

Izjeme od pravice do obveščenosti pacienta

Pacientu se sme le izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen. Razloge za zamolčanje podatkov se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

Zdravnik mora spoštovati pacientovo zahtevo, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem stanju ne sporočijo, razen če bi drugim grozila resna zdravstvena škoda. Zahtevo pacienta se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

Seznanitev pacienta o tem, kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju

Pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju.

V ta namen je v ordinaciji, ambulanti ali na drugem mestu, kjer se opravlja zdravstvena oskrba, v čakalnici ali na drugem vidnem mestu objavljeno osebno ime in strokovni ter morebitni znanstveni naziv zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ter njegova časovna dostopnost.

Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi.

Na enak način je na vidnem mestu objavljen tudi naziv pravne ali fizične osebe, ki opravlja laboratorijske in druge zdravstvene storitve, v primeru, da ima bolnišnica za izvajanje teh storitev sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem.

Splošne informacije in informacije ob odpustu

Bolnišnica pacientu na njemu razumljiv način pojasni organizacijske vidike zdravljenja. Pacienta se seznani tudi s posebnostmi dostopa do storitev, kot so čakalne dobe, čakalni časi in čakalni seznami ter plačljivostjo storitev iz programa obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V bolnišnici so pacientu na voljo pisne informacije o vsebini Zakona o pacientovih pravicah, splošne informacije o bolnišnici in zdravstvenih storitvah, ki jih nudi, na spletni strani bolnišnice. Ob sprejemu v stacionarno oskrbo bo bolnišnica pacienta seznanila s hišnim redom, ureditvijo nastanitve in bivanja v bolnišnici.

Ob odpustu iz bolnišnice ima pacient pravico do pisnega poročila o diagnozi, zdravljenju in zdravstveni negi ter do navodil za nadaljnje zdravljenje in ravnanje do prvega obiska pri osebnem zdravniku, vključno s potrebnimi zdravili ali medicinskimi pripomočki.

Seznanitev s stroški

Če zdravstveno storitev pacient delno ali v celoti plača sam, mu v bolnišnici predhodno predložimo pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev. Po opravljeni zdravstveni storitvi pacient prejme račun za opravljene zdravstvene storitve ter uporabljena zdravila in medicinske pripomočke.

Če pacient zdravstvene storitve ne plača sam, ga bolnišnica po opravljeni zdravstveni storitvi seznani z obračunom, specificiranim po posameznih zdravstvenih storitvah, uporabljenih zdravilih in medicinskih pripomočkih.

Na zahtevo pacienta bomo v bolnišnici pacientu račun obrazložili.

Pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo

Pacient ima pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih določa zakon.

Pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. člena Zakona o pacientovih pravicah ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Pod pogoji iz prejšnjega odstavka in na način ter pod drugimi pogoji, ki jih določa zakon, je privolitev pacienta potrebna tudi v primeru:

• sodelovanja v učnem procesu, zlasti ob prisotnosti drugih oseb med izvajanjem zdravstvene oskrbe zaradi zdravstvenega izobraževanja, ki ga ureja 43. člen navedenega zakona; v tem primeru mora biti privolitev dokumentirana,
• uporabe zdravstvenih podatkov za namene, ki ne predstavljajo zdravljenja, ki jo ureja 44. člen navedenega zakona,
• seznanjanja tretjih oseb z zdravstveno dokumentacijo, ki ga ureja 44. člen navedenega zakona,
• sporočanja informacij o zdravstvenem stanju tretjim osebam, ki ga ureja 45. člen navedenega zakona,
• sodelovanja v medicinskih raziskavah; v tem primeru mora biti privolitev dokumentirana,
• preiskav na njemu odvzetem biološkem materialu, pri čemer se te lahko opravijo samo za potrebe njegovega zdravljenja, razen če morebitno drugo rabo biološkega materiala ureja poseben zakon,
• razpolaganja s telesom ali deli telesa po njegovi smrti za potrebe medicinskega izobraževanja in znanstvenih raziskav, za katerega se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja odvzem in presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja,
• darovanja organov, tkiv ali celic v času življenja in po smrti, ki ga ureja poseben zakon.

Pacient lahko da privolitev ustno, z dejanjem oziroma ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, ali pisno, kadar tako določa zakon. Privolitev se lahko da tudi za več medicinskih posegov skupaj, če predstavljajo funkcionalno celoto v okviru postopka zdravljenja.

Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, mora biti pacientova privolitev dokumentirana.

Kadar pacient ne more dati pisne privolitve, lahko da privolitev tudi ustno v prisotnosti dveh polnoletnih prič, kar je treba dokumentirati skupaj z navedbo razloga nezmožnosti.

Če pacient v medicinski poseg privoli, pisne privolitve pa noče dati, je treba to dejstvo in morebitne razloge dokumentirati in potrditi s podpisom dveh polnoletnih prič.

Fotokopijo izpolnjenega in podpisanega privolitvenega obrazca se izroči tudi pacientu.

Preklic privolitve

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, ima pravico kadar koli preklicati privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih. To dejstvo se dokumentira in potrdi s podpisom pacienta.

ZDRAVSTVENA OSKRBA BREZ PRIVOLITVE

Nujna medicinska pomoč

Če pacient ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje, se lahko opravi nujna medicinska pomoč brez njegove privolitve.

Medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba brez privolitve pacienta

Medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba, ki ni poseg oziroma oskrba v smislu “Nujne medicinske pomoči” in hkrati ni operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, se pacientu lahko opravi brez njegove privolitve pod naslednjimi pogoji:

• pacient ni sposoben odločanja o sebi,
• zdravnik ni vedel in ni mogel vedeti, da je pacient, pacientov zdravstveni pooblaščenec oziroma pooblaščenka , pacientov zakoniti zastopnik oziroma zastopnica ali druga oseba, ki po zakonu lahko da privolitev, posegu nasprotoval,
• privolitve oseb iz prejšnje alineje v razumnem času ni bilo mogoče pridobiti in
• bo medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba pacientu v največjo zdravstveno korist.

Pravica do zavrnitve zdravstvene oskrbe

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, ima pravico zavrniti predlagani medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih.

Če zdravnik, ki pacienta zdravi, oceni, da je pacientova odločitev v nasprotju z njegovo najboljšo zdravstveno koristjo in bi zavrnitev lahko ogrozila njegovo življenje ali povzročila nepopravljivo in hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, mora poskusiti pacienta o tem prepričati, po potrebi pa za pomoč zaprositi pacientove ožje družinske člane oziroma predlagati pacientu pridobitev drugega mnenja.

Zavrnitev medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe ne sme imeti posledic v odnosu zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev do pacienta.

Za operativne ali druge medicinske posege, povezane z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, se zavrnitev dokumentira.

Preklic zavrnitve

Pacient ima pravico kadar koli preklicati zavrnitev medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe pod pogoji iz 26.člena Zakona o pacientovih pravicah.

Pacientov zdravstveni pooblaščenec

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP.

Pacient zdravstvenega pooblaščenca določi s pisnim pooblastilom, na katerem mora biti pacientov podpis overjen pri notarju ali upravni enoti. V pooblastilu lahko pacient določi navodila in usmeritve glede njegove zdravstvene oskrbe ter morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem.

Osebno ime, rojstni in kontaktni podatki pacientovega zdravstvenega pooblaščenca so bolnišnici kot izvajalcu zdravstvenih storitev dostopni prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ) ali centralne zbirke zdravstvene dokumentacije (CZZD). Dostop do podatkov v sistemu KZZ se izvede, če pri zdravstveni oskrbi nastopi položaj, ko pacient ni sposoben odločanja o sebi. Za branje podatkov v sistemu KZZ je pooblaščen zdravnik, ki pacientu nudi zdravstveno oskrbo. Bolnišnica kot izvajalec zdravstvenih storitev v tem primeru stopi v kontakt s pacientovim pooblaščencem in ob prihodu preveri njegovo identiteto in starost.

Pisno pooblastilo lahko pacient kadar koli prekliče s pisno izjavo, pacientov zdravstveni pooblaščenec pa se mu lahko ob vsakem času odpove s pisno izjavo, razen kadar bi odpoved lahko povzročila resno zdravstveno škodo za pacienta.

Izjava o vnaprej izraženi volji:

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, ima pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, če:

• bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje,
• bi mu medicinski poseg oziroma zdravstvena oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.

Volja iz prve alineje prejšnjega odstavka je za zdravnika zavezujoča, volja iz druge alineje prejšnjega odstavka pa mora biti upoštevana kot smernica pri odločanju o zdravljenju.

Vnaprej izraženo voljo je treba upoštevati, ko nastopi položaj, ki ga predvideva opredelitev in če hkrati ne obstoji utemeljen dvom, da bi pacient voljo v teh okoliščinah preklical.

Vnaprej izražena volja mora biti dokumentirana.

Izbrani osebni zdravnik in zastopnik pacientovih pravic pacienta pred izjavljanjem vnaprej izražene volje natančno poučita o pomenu in posledicah njegove odločitve. Ugotovitev identitete pacienta, ugotovitve glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka, osnovna pojasnila ter podpisi pacienta, izbranega osebnega zdravnika in zastopnika pacientovih pravic so sestavni del vnaprej izražene volje pacienta.

Pisna izjava iz prvega odstavka velja pet let in jo pacient lahko ne glede na sposobnost odločanja o sebi kadar koli s pisno izjavo prekliče.

Podatek o tem, da je pacient dal izjavo o vnaprej izraženi volji, je zdravniku dostopen prek informacijskega sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ali centralne evidence zdravstvene dokumentacije.

Za postopek zapisa, izbrisa in dostopa do podatkov o izjavi o upoštevanju vnaprej izražene volje se smiselno uporabljajo določbe 2. in 4. do 7. člena Pravilnika o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene volje.

Podatki, ki se vpisujejo v sistem KZZ, so:

• dejstvo, da je pacient dal vnaprejšnjo izjavo,
• kraj hrambe oziroma oseba, ki vnaprejšnjo izjavo hrani in njeni kontaktni podatki,
• datum vnaprejšnje izjave in datum veljavnosti vnaprejšnje izjave.

Če nastopi položaj iz prvega odstavka, je oseba, ki hrani pacientovo vnaprejšnjo izjavo, dolžna to predložiti na vpogled bolnišnici na njen poziv.

Izključitev oseb, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi

Za postopek zapisa, izbrisa in dostopa do podatkov o izključitvi oseb, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi v skladu s 33. členom ZPacP, se smiselno uporabljajo določbe 2. do 7. člena Pravilnika o načinu določitve pacientovega zdravstvenega pooblaščenca in o izjavi vnaprej izražene volje.

Na pisni izjavi, s katero pacient izključi osebe, ki so po zakonu upravičene do odločanja o zdravstveni oskrbi, overitev podpisa pacienta ni potrebna. Za potrebe zapisa podatkov v sistemu KZZ, lahko ZZZS zahteva, da pacient izjavo predloži osebno. V sistemu KZZ se zapiše bistvena vsebina izjave.

Poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki niso sposobni odločanja o sebi

Otroci 

Kadar otrok ni sposoben privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, se ta sme opraviti le, če ga dovolijo njegovi starši ali skrbnik oziroma skrbnica. Enako velja za posebne vrste privolitev iz tretjega odstavka 26. člena Zakona o pacientovih pravicah, če zakon ne določa drugače.

Šteje se, da otrok do 15. leta starosti ni sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da je za to sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom. Šteje se, da je otrok, ki je dopolnil 15. let starosti, sposoben privolitve, razen če zdravnik glede na otrokovo zrelost oceni, da za to ni sposoben, pri čemer se glede okoliščin, ki govorijo o sposobnosti odločanja o sebi, praviloma posvetuje s starši oziroma skrbnikom.

O privolitvi odločata starša praviloma sporazumno.

Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, se zahteva privolitev obeh staršev, razen kadar:

• eden od staršev ni znan ali je neznanega bivališča,
• je enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica,
• eden od staršev zaradi začasne zadržanosti mnenja ne more dati pravočasno brez nevarnosti za nastanek resne zdravstvene škode za otroka,
• eden od staršev ne izpolnjuje pogojev, ki se zahtevajo za pacientovo sposobnost odločanja o sebi.

Za privolitev za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, se uporabljajo določbe 27. člena Zakona o pacientovih, ki veljajo za privolitev.

Kadar se starša o operativnem ali drugem medicinskem posegu, povezanem z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinskem posegu, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka, ne moreta odločiti sporazumno, lahko predlagata, da jima pri tem pomaga ali odloči organ, ki je za to pristojen po predpisih, ki urejajo družinska razmerja.

Za druge medicinske posege oziroma zdravstveno oskrbo, ki ne predstavlja posegov oziroma oskrbe iz prejšnjega odstavka, lahko da privolitev tisti od staršev, ki je takrat, ko se privolitev daje, prisoten. Če sta prisotna oba in ne soglašata, zdravnik pridobi soglasje konzilija v največjo možno korist otroka, če to ni mogoče, pa od drugega zdravnika, ki dotlej ni bil in pozneje ne bo vključen v pacientovo zdravljenje. Odločitev podpišejo eden od staršev, ki soglaša z medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo, in člani konzilija oziroma zdravnik, ki je dal soglasje.

Otrok ima pravico, da se kadar o njegovi zdravstveni oskrbi odločajo druge osebe, kolikor je najbolj mogoče upošteva njegovo mnenje, če ga je sposoben izraziti in če razume njegov pomen ter posledice.

Na način, kot je določen v prejšnjih odstavkih, uveljavlja otrok tudi druge pravice iz 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, če ta zakon ne določa drugače.

Omejitev odločanja staršev oziroma skrbnika

Nujna medicinska pomoč se lahko opravi tudi, kadar jo starši ali skrbnik zavrnejo.

Pacienti s težavami v duševnem zdravju

Kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, se ta sme opraviti le, če ga dovoli zakoniti zastopnik.

Če pacient iz prejšnjega odstavka nima zakonitega zastopnika, bolnišnica obvesti pristojni organ za začetek postopka za postavitev zakonitega zastopnika.

Če zdravnik ugotovi, da zakoniti zastopnik ne odloča v najboljšo zdravstveno korist pacienta, o tem obvesti organ, ki je postavil zakonitega zastopnika, za zagotovitev ustreznega zastopanja.

Dokler pacientu s težavami v duševnem razvoju ni postavljen zakoniti zastopnik, lahko privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo dajo osebe, ki so sposobne odločanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, in sicer v naslednjem izključujočem vrstnem redu:

• pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti,
• pacientovi otroci ali posvojenci,
• pacientovi starši oziroma posvojitelji,
• pacientovi bratje ali sestre,
• pacientovi stari starši,
• pacientovi vnuki.

Če osebe iz posamezne alineje prejšnjega odstavka ne dosežejo soglasja o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, odloči o tem zdravnik, ki ga zdravi, pri čemer upošteva podana mnenja in pacientovo največjo zdravstveno korist.

Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za privolitve iz tretjega odstavka 26. člena ZPacP.

Na enak način uveljavlja pacient s težavami v duševnem razvoju tudi druge pravice iz 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, če zakon ne določa drugače.

Zakoniti zastopnik in druge osebe, navedene v zgornjih alineah ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči pacientu s težavami v duševnem zdravju.

Začasna nesposobnost odločanja o sebi

Kadar pacient začasno ni sposoben odločanja o sebi, se uporabljajo določbe prvega, četrtega, petega in šestega odstavka.

Na enak način uveljavlja pacient, ki je začasno nesposoben odločanja o sebi, tudi druge pravice iz 5. člena Zakona o pacientovih pravicah, če zakon ne določa drugače.

Zakoniti zastopnik in druge osebe, določene v 6-ih alineah pri "Pacientu s težavami v duševnem razvoju" ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči pacientu, ki začasno ni sposoben odločanja o sebi.

Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo.

Pacient ima pravico, da se pri njegovi zdravstveni oskrbi po strokovnih standardih preprečijo nepotrebne bolečine in drugo trpljenje, povezano z medicinskim posegom.

Pacient v končni fazi bolezni in pacient z neozdravljivo boleznijo, ki povzroča hudo trpljenje, ima pravico do paliativne oskrbe.

Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje.

Pacient ima v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni pravico v razumnem času pridobiti drugo mnenje.

Pravica iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja. Pred uveljavitvijo te pravice morata pacient in zdravnik, ki ga zdravi, opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja, na podlagi katerega pacient presodi, ali bo pravico do drugega mnenja uveljavil.

Pacient uveljavi pravico iz drugega odstavka pri izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem se zdravi. Če izvajalec zdravstvenih storitev te pravice ne more zagotoviti, pacientu uveljavitev pravice zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, kateremu posreduje potrebno zdravstveno dokumentacijo.

Po 41. členu ZPacP ima pacient pravico do vpogleda in prepisa zdravstvene dokumentacije, ki se nanaša nanj.

Osnovna medicinska dokumentacija je zbirka osebnih podatkov s področja zdravstvenega varstva, katere upravljavec je javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica „dr. Franca Derganca“ Nova Gorica (v nadaljevanju: bolnišnica)

Vsak pacient lahko v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, vpogleda že v času zdravljenja v medicinski službi oziroma na oddelku bolnišnice, kjer se zdravi.

Po končanem zdravljenju lahko vsak pacient vpogleda, zahteva prepis ali kopiranje osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj.

Portal e-zdravje:

Na spletni strani https://zvem.ezdrav.si/domov se pacient prijavi s kvalificiranim potrdilom slovenskega izdajatelja (sign-CA, AC NLB...) izbere opcijo e-dokumenti (zgoraj desno) in sam natisne kopijo želenega izvida.

Zahteva za vpogled, prepis ali kopiranje osebnih podatkov v bolnišnici se lahko vloži:

1. pisno z navedbo identifikacijskih podatkov pacienta (ime in priimek, rojstni podatki oziroma EMŠO) ter točno navedbo, katero dokumentacijo potrebuje (vrsta, obseg…) ali na obrazcu Zaprosilo za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo
2. telefonsko na telefonski številki 05/330-1462 vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 8:00 do 12:00 ure.
3. Preko e-maila: 

Za mladoletne otroke in za osebe pod skrbništvom lahko podajo zahtevo za vpogled, prepis ali kopiranje osebnih podatkov njihovi zakoniti zastopniki (starši oz. skrbniki), za ostale osebe pa je potrebno pisno pooblastilo pacienta, na katerega se osebni podatki nanašajo.

RTG slike na CD-ju se izdaja:

• pisno z navedbo identifikacijskih podatkov pacienta (ime in priimek, rojstni podatki oziroma EMŠO) ter točno navedbo, katero dokumentacijo pacient potrebuje (vrsta, obseg…) ali na obrazcu Zaprosilo za seznanitev z  lastno zdravstveno dokumentacijo
• na podlagi zahteve zdravnika, da RTG slike potrebuje za nadaljevanje zdravljenja. Dopis Zahtevo se lahko vloži preko portala Teleradiologija.
• z novejšim RTG izvidom preko portala https://portal.bolnisnica-go.si/
• telefonsko na telefonski številki 05/330-1462 vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 8:00 do 12:00 ure

Materialni stroški za prepis in kopiranje osebnih podatkov ter drugi materialni stroški se obračunajo po veljavnem ceniku bolnišnice ob prevzemu dokumentacije, najkasneje pa v roku, določenem na računu. Račun se lahko plača na blagajni zavoda vsak delovni dan od 9:00 do 12:00 in od 12:30 do 14:30 ure, ali na sprejemnem pultu vsak delovni dan od 7:00 do 14:00.

Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti

Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo osebe, ki so za obdelavo podatkov pooblaščene z zakonom, in osebe, za katere je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki. (42. člen ZPacP).

Pacient ima pravico določiti osebe, ki se po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje.

Za vse dodatne informacije v zvezi s pridobitvijo zdravstvene dokumentacije se lahko obrnete na:

• služba za naročanje dokumentacije  tel. 05/330-1462 ali e-mail:
• strokovna sodelavka za arhive – tel: 05-330-1477 ali email:  

Zasebnost pri opravljanju zdravstvene storitve

V bolnišnici bomo pri vsakokratni zdravstveni oskrbi spoštovali pacientovo zasebnost, zlasti njegovo moralno, kulturno, versko, filozofsko in drugo osebno prepričanje, ob upoštevanju medicinske doktrine.

Pacientu se omogoči, da so pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi navzoči le:

• zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo,
• osebe, za katere želi, da so navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo,
• osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe izvedljivo,
• druge osebe, če tako določa zakon.

Osebe, katerih navzočnost je potrebna za potrebe zdravstvenega izobraževanja, so lahko navzoče le s predhodno privolitvijo pacienta. Privolitev lahko dajo tudi osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi.

Določitev oseb iz druge alineje drugega odstavka in privolitev iz prejšnjega odstavka mora biti dana v pisni obliki.

Pacient ima pravico zahtevati izvedbo drugih primernih in razumnih ukrepov za varstvo njegove zasebnosti pri zdravstveni oskrbi.

Varstvo osebnih podatkov

Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnostih o svojem zdravljenju.

S pacientovimi zdravstvenimi in drugimi osebnimi podatki morajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ravnati v skladu z načelom zaupnosti in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov je za potrebe zdravljenja dopustna tudi na podlagi pacientove privolitve ali privolitve oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi.

Uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe je dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe določa zakon.

Privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov po tretjem in četrtem odstavku ni potrebna:

• če za namene epidemioloških in drugih raziskav, izobraževanja, medicinskih objav ali druge namene pacientova istovetnost ni ugotovljiva,
• če za namene spremljanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe pacientova istovetnost ni ugotovljiva,
• kadar prijavo zdravstvenega stanja zahteva zakon,
• kadar se zaradi potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev,
• kadar to določa drug zakon.

Osebni podatki, ki se obdelujejo v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

Pacient ima pravico določiti osebe, ki se lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje, če to ni v nasprotju z zakonom. Pravica iz tega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, ki veljajo za uresničevanje pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.

Video nadzor

Z izvajanjem video nadzora se preprečuje uničevanje premoženja, učinkoviteje preganja storilce kaznivih dejanj in zagotavlja varnost ter zdravje ljudi.

Upravljalec zbirke osebnih podatkov je Splošna bolnišnica »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica:
Telefon: 05 330 11 00
E-pošta: 

Skrbnik sistema za video nadzor je Računalniški center:
Telefon: 05 330 10 91
E-pošta: 

Vzdrževalec sistema za video nadzor je podjetje A koda plus, d.o.o. (v nadaljevanju: vzdrževalec):
Telefon: 01 292 79 00
E-pošta: 

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov je DPO (ang. Data Protection Officer):
Telefon: 05 330 14 77
E-pošta: 

Posnetki sistema za videonadzor se hranijo za obdobje 14 dni.

Do posnetkov v živo lahko dostopajo:

• Medicinske sestre v triažni ambulanti, zaradi morebitnega življenjsko ogroženega stanja pacientov  v čakalnici oz. pred vhodom v čakalnico. Omogočen imajo dostop le do kamer v čakalnici in vhod v čakalnico;
• Radiološki inženirji za potrebe opazovanje čakalnice na hodniku za potrebe krajšega čakalnega obdobja, predvsem v času dežurstev;
• Varnostniki za varovanje območja bolnišnice, za namen nadzora in pregleda nad širšim območjem zaradi velikosti območja bolnišnice;
• Vzdrževalec, za namen vzdrževanja sistema videonadzora;
• Računalniški center, za namen skrbništva nad sistemom videonadzora.

Dostop do arhivskih posnetkov imajo:

• Varnostniki za varovanje območja bolnišnice, za namen nadzora in pregleda nad širšim območjem zaradi velikosti območja bolnišnice;
• Vzdrževalec, za namen vzdrževanja sistema videonadzora;
• Računalniški center, za namen skrbništva nad sistemom videonadzora.

Izvoz posnetkov je dovoljen:

• Ob izrednih dogodkih, in sicer zaradi zagotavljanja dokaznega gradiva v kazenskih postopkih, odškodninskih zahtevkih ali disciplinskih postopkih/kršitvah pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kršitvah pogodbenih in drugih obveznosti poslovnega partnerja ter ob drugih ustreznih podlagah za izročitev pooblaščenim organom. V takem primeru je izročeni posnetek nespremenjen;
• Na podlagi zahtevka osebe za pridobitev svojega osebnega podatka, kjer pooblaščena oseba bolnišnice ustrezno anonimizira preostale osebe v posnetku, za katere zaproševalec ni pooblaščen;

Vse zahtevke za vpogled v arhivske posnetke prejme in knjiži tajništvo direktorja oz. so knjiženi ali obravnavani znotraj drugih knjiženih postopkov.

Vpogled in izvoz lahko izvrši pooblaščena oseba računalniškega centra bolnišnice in/ali oseba, ki jo za to posebej pooblasti direktor zavoda.

Varovanje poklicne skrivnosti

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim zaradi narave njihovega dela podatki dosegljivi, so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela zvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdravstvenem stanju, njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb (v nadaljnjem besedilu: informacije o zdravstvenem stanju).

Dolžnosti varovanja informacij o zdravstvenem stanju pacienta lahko zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ali drugo osebo, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, razreši:

• pacient,
• starši oziroma skrbnik za otroka pred dopolnjenim 15. letom starosti,
• starši oziroma skrbnik za otroka po dopolnjenem 15. letu starosti, če so informacije potrebne za izvrševanje roditeljske pravice oziroma skrbništva, otrok pa sporočanja ni prepovedal,
• oseba, ki je imela pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi, vendar samo glede informacij o zdravstvenem stanju, ki so vezane na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je privolila,
• sodišče,
• druge osebe, kadar tako določa zakon.

Zdravnik lahko sporoči informacije o zdravstvenem stanju pacienta, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb. Zdravnik mora naznaniti sum storitve kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ter kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri katerih je bil kot oškodovanec udeležen otrok.

Pacient ima z dopolnjenim 15. letom starosti pravico pisno na obrazcu “Privolitev v zdravstveno oskrbo po pojasnilu“ - Priloga 1 ali ustno ob navzočnosti dveh polnoletnih prič določiti, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme, mora ali ne sme zdravnik ali druga oseba, ki jo zdravnik pooblasti, sporočiti, razen če zakon določa drugače. Enako velja za sporočanje informacij o zdravstvenem stanju, ki se nanašajo na medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, v katero je pacient do 15. leta starosti lahko samostojno privolil. Izjava se lahko da za posamezen medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo ali za vse bodoče medicinske posege oziroma bodočo zdravstveno oskrbo pri posameznem izvajalcu zdravstvenih storitev.

Če pacient ne izkoristi pravice po prejšnjem odstavku ali tega zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more storiti, se informacije o njegovem zdravstvenem stanju lahko sporočijo osebam iz drugega odstavka, njegovim ožjim družinskim članom, bližnjim osebam ter osebam, ki so bile v zvezi s konkretnim medicinskim posegom oziroma zdravstveno oskrbo upravičene dati privolitev, če pacient ni bil sposoben odločanja o sebi.

V primeru iz 22. člena ZPacP (točka 6 – Izjeme od pravice do obveščenosti pacienta) osebe iz prejšnjih odstavkov nimajo pravice pridobiti več informacij, kot bi jih pridobil pacient, razen če je pacient določil drugače.

O zahtevi za seznanitev na podlagi drugega in petega odstavka bo bolnišnica odločila v petih dneh od prejema zahteve. Če se zahteva delno ali v celoti zavrne, imajo upravičene osebe pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, če gre za informacije, ki izvirajo iz zdravstvene dokumentacije.

Drugi, tretji, četrti, peti in sedmi odstavek se uporabljajo tudi za posredovanje zdravstvene dokumentacije.

Bolnišnica ob smrti pacienta ne glede na njegovo prepoved sporočanja informacij o zdravstvenem stanju na primeren način obvesti ožje družinske člane o njegovi smrti in njenem vzroku. Če bolnišnica za te osebe ne ve, o smrti pacienta obvesti pristojni organ.

Nedovoljena obdelava osebnih podatkov

V bolnišnici bomo vsak ugotovljen ali sporočen primer nedovoljenega sporočanja ali druge nedovoljene obdelave osebnih podatkov o pacientu, ne glede na voljo pacienta, posebej raziskali in ugotovili morebitno odgovornost zdravstvenih delavcev, zdravstvenih sodelavcev ali drugih oseb ter primer pisno dokumentirali. O tem bomo obvestili pacienta, pristojnega zastopnika pacientovih pravic in Informacijskega pooblaščenca.

Vrste postopkov za varstvo pacientovih pravic

• Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, določene z Zakonom o pacientovih pravicah, ima pravico do obravnave kršitev v naslednjih postopkih, ki jih ureja ZPacP:
• prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo bolnišnice na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za prvo obravnavo kršitve),
• druga obravnava kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve (v nadaljnjem besedilu: postopek z zahtevo za drugo obravnavo kršitve).
• Določbe ZPacP, ki urejajo postopke za varstvo pacientovih pravic, ne posegajo v predpise, ki urejajo nadzor za zagotovitev strokovnosti dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter izvajalcev zdravstvenih storitev.
• Za kršitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja se uporabljajo določbe predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja.

Splošna postopkovna načela

Postopki za varstvo pacientovih pravic morajo zagotavljati:

• obveščenost in podporo pacientu,
• preprosto, pregledno, hitro in učinkovito reševanje,
• brezplačno svetovanje in pomoč zastopnika pacientovih pravic,
• nepristranskost in poštenost obravnave,
• ustrezno sprotno dokumentiranje postopkovnih dejanj udeležencev,
• reševanje in končanje postopka tam, kjer je nastal povod zanj,
• praviloma ustno obravnavanje,
• izključitev javnosti,
• možnosti za mirno reševanje sporov.

Glede vprašanja procesne sposobnosti v postopkih za varstvo pacientovih pravic se za paciente, ki niso sposobni odločanja o sebi, smiselno uporabljajo določbe ZPacP, ki urejajo poseben način uveljavljanja pravic pacientov, ki so nesposobni odločanja o sebi. (točka 8 – Otroci, Pacienti s težavami v duševnem zdravju) Kadar o uvedbi postopkov odločajo otrokovi starši, sporazumna odločitev ni potrebna.

Uvedbo postopkov lahko zahtevajo tudi ožji družinski člani ali bližnje osebe, če pacient s tem soglaša. Po pacientovi smrti lahko uvedbo postopkov zahtevajo pacientovi ožji družinski člani.

Pacienti, ki so nesposobni odločanja o sebi, imajo pravico, da se v postopkih obravnave kršitve njihovih pravic v največji možni meri zagotovi njihovo sodelovanje in upošteva njihovo mnenje, če so ga sposobni izraziti in če razumejo njegov pomen ter posledice.

Uveljavljanje kršitev pacientovih pravic po ZPacP ni pogoj za uresničevanje pravice do morebitnega sodnega varstva.

Prva obravnava kršitve pacientovih pravic pred pristojno osebo bolnišnice na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve

Če pacient neposredno med zdravstveno oskrbo izrazi nezadovoljstvo pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, se poskusi nesporazum z dodatnimi pojasnili ali ukrepi odpraviti takoj.

Če pacient z dodatnimi pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, ga zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec seznani s pravico in postopkom vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.

Pristojna oseba

Osebe, pristojne za sprejemanje in obravnavo zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic, so določene v dokumentu Informacije o pacientovih pravicah.

Če je prva zahteva vložena zoper pristojno osebo, se v bolnišnici za konkretni primer določi namestnika.

Obvezne objave

V bolnišnici imamo na vidnem mestu v čakalnici pred specialističnimi ambulantnimi, ob vhodu na oddelek oziroma v službe, na oglasnih mestih bolnišnice ter na spletni strani bolnišnice objavljeno:

osebno ime pristojne osebe, njeno telefonsko številko in delovno mesto, kjer se prva zahteva lahko vloži ustno,

podatke o načinu vložitve prve zahteve in času sprejema prve zahteve v bolnišnici,

osebno ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in podatke o uradnih urah najbližjega zastopnika ter obvestilo o možnosti zastopanja ali druge pomoči s strani zastopnika. Navedeno si lahko ogledate na povezavi: Informacije o pacientovih pravicah. 

Rok za vložitev prve zahteve

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega odnosa zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev lahko pacient vloži najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve.

Prvo zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev pri nudenju zdravstvene oskrbe lahko pacient vloži najpozneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi.

Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku rokov iz prejšnjih odstavkov, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje.

Ustna zahteva na zapisnik in pisna zahteva

Ustna zahteva se vloži v tajništvu direktorja zavoda.

Ustno zahtevo se sprejme na zapisnik, ki poleg podpisa pacienta in pristojne osebe vsebuje zlasti:

• osebno ime, naslov prebivališča in kontaktne podatke pacienta,
• opis domnevne kršitve pacientovih pravic,
• podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma zdravstvenih sodelavcih,
• podatke o morebitnih drugih udeleženih osebah,
• čas in kraj domnevne kršitve pacientovih pravic,
• morebitne posledice domnevne kršitve pacientovih pravic in
• morebitni predlog za rešitev spora.
• Pacient prejme izvod zapisnika vložene ustne zahteve.

Pisna zahteva, ki vsebuje sestavine iz drugega odstavka, se šteje za popolno prvo zahtevo in se vloži pri izvajalcu zdravstvenih storitev, kjer je domnevna kršitev nastala.

Če se iz pisne zahteve ne da razbrati, kdo jo je vložil ali če je zahteva žaljiva ali prepozna, se zahteve ne obravnava. O tem se napravi pisni zaznamek, ki se ga pošlje pacientu, če je znan. Če pisna zahteva ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za obravnavo, pristojna oseba pacienta pozove, da zahtevo v določenem roku dopolni. Če pacient zahteve v roku ne dopolni, se šteje, da je zahtevo umaknil. V pozivu za dopolnitev zahteve se pacienta opozori na pravne posledice, če zahteve ne bo dopolnil.

Na podlagi predhodne pisne privolitve pacienta lahko pristojna oseba vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na obravnavano kršitev.

Postopek po vložitvi prve zahteve

Pristojna oseba po prejemu popolne prve zahteve:

• zahtevi v celoti ugodi, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu,
• napoti pacienta na pristojno pravno ali fizično osebo, pristojni državni organ ali najbližjega zastopnika, če se zahteva nanaša na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ali pravic, ki jih ta zakon ne ureja,
• postopek ustavi, če pacient zahtevo umakne, o čemer napravi pisni zaznamek in ga pošlje pacientu ali
• pisno povabi pacienta na ustno obravnavo iz 62. člena ZPacP.

Od vložitve popolne prve zahteve do ustne obravnave iz 62.člena ZPacP ne sme preteči več kot 15 dni.

Na obravnavo se lahko povabi tudi druge osebe, ki imajo znanja s področja obravnavane zadeve in bi lahko pomagale razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev, če pacient s tem soglaša.

Če pacient na ustno obravnavo ne more priti, lahko za sodelovanje v obravnavi pooblasti zastopnika ali drugo osebo ali pa predlaga, naj se zahteva reši brez njegove navzočnosti. Če pacient svojega izostanka do začetka obravnave ne opraviči, pristojna oseba postopek ustavi s pisnim zaznamkom, ki ga pošlje pacientu. Če pacient iz opravičenih razlogov svojega izostanka ni mogel opravičiti, lahko to stori v treh dneh od prenehanja vzroka, zaradi katerega pacient ni mogel priti na ustno obravnavo, vendar najkasneje v 30 dneh od dneva ustne obravnave.

V vabilu na ustno obravnavo se pacienta opozori na pravne posledice neopravičenega izostanka z obravnave.

Ustna obravnava in dogovor o načinu rešitve spora

Pristojna oseba na ustni obravnavi lahko opravi:

• pogovor s pacientom,
• pogovor z udeleženim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ali drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, ki lahko pojasni okoliščine obravnavane kršitve,
• pogovor z drugim strokovnjakom, ki ima znanja s področja obravnavane kršitve in bi lahko pomagal razjasniti okoliščine, pomembne za odločitev,
• pregled zdravstvene ali druge dokumentacije.

O poteku ustne obravnave se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so na ustni obravnavi sodelovali. Pacient prejme izvod podpisanega zapisnika takoj.

Na obravnavi lahko pristojna oseba s pacientom sklene dogovor o načinu rešitve spora. Dogovor je sklenjen, ko ga podpišeta pacient in pristojna oseba.

Dogovor o načinu rešitve spora iz prejšnjega odstavka se lahko sklene zlasti o:

• ustnem ali pisnem opravičilu,
• povračilu nepotrebnih stroškov ali druge škode v vrednosti do 300 eurov,
• pridobitvi drugega mnenja,
• ponovitvi, dopolnitvi ali popravi zdravstvene storitve, če je bila izvedena neustrezno,
• predlogu uvedbe internega ali zunanjega strokovnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo strokovni nadzor v zdravstvu,
• predlogu uvedbe postopka ugotavljanja obravnavane kršitve varstva osebnih podatkov.

Dogovor in rok za njegovo izvršitev sta del zapisnika.

Če dogovor o načinu rešitve spora ni sklenjen, se to navede v zapisniku. Pristojna oseba v tem primeru pacienta pouči o možnosti vložitve zahteve pri Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

Obveščanje zastopnika in hramba dokumentacije

Pristojna oseba mora z anonimiziranim zapisnikom o zahtevi in obravnavi kršitve ali s pisnimi zaznamki, s katerimi se postopek zaključi, zaradi spremljanja stanja na področju pacientovih pravic seznaniti najbližjega zastopnika v 15 dneh po koncu postopka, razen kadar je zastopnik v postopku z zahtevo sodeloval kot pacientov pooblaščenec.

Zapisniki in morebitno drugo gradivo, ki je nastalo v postopku z zahtevo, se hrani v bolnišnici v zbirki, ki je ločena od zdravstvene dokumentacije posameznih pacientov, skladno z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za dokumentarno gradivo se uporabljajo določbe 41.člena ZPacP. Dokumentarno gradivo se hrani pet let.

Pristojnosti zastopnika pacientovih pravic

Pri uresničevanju pravic po ZPacP pacientu svetuje, pomaga ali ga zastopa zastopnik pacientovih pravic zlasti tako, da:

• pacientu na primeren način svetuje o vsebini pravic, načinih in možnostih njihovega uveljavljanja v času pred ali med zdravljenjem in kadar so te kršene,
• daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in predlaga možne rešitve,
• pacientu nudi pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po tem zakonu,
• za pacienta opravlja potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pri izvajalcih zdravstvenih storitev,
• pri izvajalcih zdravstvenih storitev neformalno posreduje z namenom hitrega odpravljanja kršitev,
• kadar ne gre za kršitev pravic po tem zakonu, pacienta napoti na pristojno pravno ali fizično osebo ali pristojen državni organ,
• v okviru pacientovega pooblastila vlaga pravna sredstva po tem zakonu in daje predloge, pojasnila in druge izjave v imenu in v korist pacienta za hitro in uspešno razrešitev spora.

Zastopnik daje pacientu osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Poleg nalog iz prejšnjih odstavkov zastopnik skrbi za promocijo pacientovih pravic in njihovo uresničevanje v sistemu zdravstvenega varstva. Pri tem lahko izvajalcem zdravstvenih storitev svetuje in predlaga ukrepe za učinkovito uveljavitev določb tega zakona.

Zastopnik lahko kadar koli naslovi izvajalcem zdravstvenih storitev predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi zastopnik.

Zastopnik določi rok, v katerem mu izvajalec zdravstvenih storitev pošlje zahtevana pojasnila in informacije o domnevnih kršitvah. Ta rok ne sme biti krajši od 8 dni. Če izvajalec zdravstvenih storitev ne pošlje zastopniku pojasnil oziroma informacij v zahtevanem roku, mu brez odlašanja sporoči razloge, zaradi katerih ni ugodil njegovi zahtevi.

Izvajalec zdravstvenih storitev mora zastopniku omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi z zadevo, ki jo obravnava, najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Zastopnik se lahko seznani z zdravstveno dokumentacijo pacienta na podlagi njegove pisne privolitve.

Zastopnik lahko prekine nadaljnje aktivnosti, če ugotovi, da je bila zadeva rešena na drug način, če pacient neupravičeno ne sodeluje v postopku ali je iz njegovih dejanj razvidno, da ne kaže zanimanja za nadaljevanje postopka.

Zastopnik lahko na podlagi pooblastila pacienta izvajalcu zdravstvenih storitev predlaga način, s katerim naj se ugotovljena nepravilnost odpravi. Pri tem lahko predlaga povrnitev škode ali predlaga drug način odprave nepravilnosti, ki je bila povzročena pacientu.

Zastopniki medsebojno sodelujejo in si nudijo potrebno pomoč pri izvrševanju svojih nalog.

Delo zastopnika je za pacienta brezplačno in zaupno.

Imenovanje zastopnika

Podrobna določila glede imenovanja zastopnika vsebuje 50.člen Zakona o pacientovih pravicah.

Krajevna pristojnost zastopnika se določa glede na stalno ali začasno prebivališče pacienta, razen če se zastopnik in pacient ne dogovorita drugače.

Pooblastilo za zastopanje

Zastopnik potrebuje za zastopanje pacienta njegovo pisno pooblastilo.

Za sklenitev poravnave ali drugega sporazuma, umik zahteve in vpogled v zdravstveno dokumentacijo mora imeti zastopnik izrecno pooblastilo. Pooblastilo za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo lahko pacient omeji na izbrane podatke. V takem primeru mora zastopnik pacienta opozoriti na morebitne posledice te omejitve.

Očitna neutemeljenost zahtevka

Če zastopnik oceni, da je pacientov zahtevek očitno neutemeljen, ni dolžan sprejeti pooblastila za zastopanje, vendar mora pacienta pisno opozoriti na nesmotrnost postopka in ga seznaniti z morebitnimi drugimi možnostmi za uveljavljanje zahtevka.

Pristojnosti varuha človekovih pravic

Varuh človekovih pravic v okviru svojih nalog, določenih z zakonom, spremlja stanje na področju uresničevanja pacientovih pravic in na tej podlagi zahteva od pristojnih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, da zagotovijo pogoje in razmere za učinkovito uresničevanje tega zakona. Varuh za to področje določi enega od svojih namestnikov.

Zastopnik pacientovih pravic (ZPP) za območje Nove Gorice je gospod Dušan Žorž, univ.dipl.prav., ki ga je Vlada Republike Slovenije imenovala z odločbo z dne 14.03.2018 in ima sedež v prostorih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Nova Gorica, Vipavska cesta 13, Rožna Dolina, Nova Gorica.

tel.: 051 331 508 in (05) 330 21 52 ,
e-pošta: 

Uradne ure v pisarni:
Ponedeljek   od 12:00 do 18:00
Četrtek        od 12:00 do 18:00

Uradne ure po telefonu:
tel. št.     051 331 508
Sreda      od 10:00 do 14:00

Naročanje je možno v času uradnih ur (telefonsko) ali preko elektronske pošte.

Priponke

• Informacije o pacientovih pravicah.pdf (145.94 KB)