Naša zdravstvena administratorka Emina Topalović kot ena izmed najboljših študentk obiskala Bruselj

24/10/2024

Naša zdravstvena administratorka Emina Topalović se je malo po 40. letu posvetila študiju in postala navdih mnogim. Po diplomi z odliko že pripravlja magistrsko nalogo.

Emina Topalović, doletela vas je čast, da ste kot ena izmed najboljših študentk na Fakulteti za uporabne družbene študije obiskali Bruselj. Nepozabna izkušnja?
Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ) v sodelovanju s Fakulteto za informacijske študije v Novem Mestu vsake tri leta organizira strokovno ekskurzijo v Bruselj. Letos je ekskurzija potekala v sklopu Evropskega projekta Jean Monnet Chair ''Vodenje evropskega lokalnega razvoja za 2040'', ki ga vodi izr. prof. dr. Simona Kukovič. Doletela me je čast, da sem bila del te lepe zgodbe. V Bruslju sem bila prvič in upam, da ne zadnjič.

So vam v evropski prestolnici postregli s kvalitetnim programom?
Bruselj nas je obiskalo 13 študentk in študentov ter 7 profesorjev in članov akademskega sveta obeh fakultet. Program ekskurzije je bil zelo natrpan, a bogat. Naša prva destinacija je bil Luksemburg, kjer smo si ogledali staro mestno jedro.

Drugi dan smo v Bruslju doživeli kar tri lepe sprejeme. V Evropskem parlamentu smo se seznanili z delom in zadolžitvami, ki jih imajo tako poslanci kot ostali uslužbenci EU parlamenta in si ogledali parlamentarno dvorano. Zelo lep občutek je bil poslušati strokovno razlago procesov demokracije v slovenskem jeziku.

Na Odboru regij smo spoznali, kako pomembno vlogo imajo regije držav članic EU pri oblikovanju politik EU. Dobrodošli smo se počutili tudi na sprejemu pri Evropskem ekonomsko-socialnem odboru.

Tretji dan naše strokovne ekskurzije so nam predstavili delovanje Evropske komisije. Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje nam je ponudilo vpogled v možnosti sodelovanja z EU institucijami. Bruselj smo zapustili polni vtisov, novega znanja in kulinaričnih doživetij.

Kako ste doživeli Bruselj kot evropsko prestolnico, kot velemesto?
Bruselj kot prestolnica in velemesto je naravnost izjemen. Prepletajo se stare, tipično visoke in pisane hiše na eni strani, ter visoki nebotičniki in poslovne stavbe na drugi. Zelo je razširjena uporaba taksi službe, saj je promet zelo gost. Če ne poznaš stranskih ulic, kar hitro obtičiš v koloni. Kot v vsaki metropoli smo tudi v Bruslju na ulicah srečevali ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, ogromno turistov in seveda veliko brezdomcev. Blišč in sijaj na eni strani ter beda in revščina na drugi. Zaradi tega se ponoči ni varno sprehajati sam. Trgovine se zaprejo že ob 19. uri. Tu in tam so odprti kakšni lokali. Posledično zvečer mesto praktično zamre.

Zdaj pa se vrniva nazaj k vzroku, ki je bil ključen, da ste šli v Bruselj. To je bil najprej uspešno dokončan študij na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in diplomsko delo z naslovom ''Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami kot posledica procesa deinstitucionalizacije''. Je bil študij izjemno naporen?
Študij mi je predstavljal velik izziv, saj sem se odločila, da želim v svojem življenju nekaj novega. Ker sem študirala ob delu, je bil dokaj naporen in obsežen. Seznanila sem se z mnogimi vsebinami tako na področju menedžmenta kot tudi z različnimi raziskovalnimi metodologijami. V času študija smo ustanovile skupino močnih in ambicioznih žensk, v kateri smo se spodbujale in motivirale. Skupina je dejavna še danes, čeprav nekatere moje sopotnice niso več aktivne študentke.

Za študij ste se odločili po 40. letu. S tem ste vsem na eleganten način sporočili, da človek nikoli ni prestar za študij …
Menim, da se vse življenje učimo in da nas starost ne sme omejevati pri doseganju višjih ciljev. Jaz se z leti nikoli nisem ukvarjala. To so samo številke. Študij me je pa prevzel, profesorji so mi odprli široko pot v svet raziskovanja in kritičnega razmišljanja. Na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici smo se s sošolci, profesorji in asistenti zelo dobro razumeli, si pomagali in se dopolnjevali.

Kako ste usklajevali študij, službo in družino? Razpeti ste bili na tri konce, a vseeno uspešno dokončali študij in to z odliko …
Ko gledam nazaj, se čudim, kako mi je uspevalo uskladiti in opraviti vse delovne, študijske in družinske obveznosti. A ker sem študirala zase in ob tem razvijala svojo osebnost, mi je bilo lažje.

So vaš mož in vaša dva otroka razumeli Emino, da pač mora študirat in realizirat svojo ambicioznost?
Absolutno, saj smo bili doma kar trije (oba otroka sta tudi študenta), ki smo študirali. Drug drugega smo gnali naprej in se v težkih trenutkih podpirali.

Zakaj ste se odločili za naslov diplomske naloge – ''Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami kot posledica procesa deinstitucionalizacije''?
Ideja za diplomsko nalogo se je oblikovala že v prvem letniku, pravo podobo pa dobila po pogovoru z mentorico prof. dr. Teo Golob ob koncu drugega letnika. V tistem času je bil v procesu sprejemanja tudi Zakon o dolgotrajni oskrbi, mene pa je zanimal proces deinstitucionalizacije kot čisto nasprotje tega in z njo povezana dostopnost obravnav v Sloveniji.

Tovrstna problematika mi je bila dokaj blizu, saj sem zaposlena na Oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo otrok Stara Gora (OIMR), kjer se vsakodnevno srečujem z otroki in njihovimi starši iz različnih predelov Slovenije.

Ker je šlo za družbeno pomembno problematiko, je bil tudi raziskovalni pristop zahteven. Uporabila in združila sem dva metodološka pristopa - kvantitativnega in kvalitativnega. Moja naloga je tako dobila dodano vrednost in rezultati so pokazali pomanjkljivosti našega sistema na področju celotne Slovenije.

Pred službo v Stari Gori ste delali kot administratorka v kirurški službi. Lepi spomini, dobre izkušnje?
Vsak oddelek in vsaka služba ima svoje specifike in zadolžitve. S tem pridejo tudi lepi, pa tudi malo manj lepi spomini, tako kot povsod. Delo na kirurgiji mi je bilo lepo. Vsak dan je bil izziv, saj nikoli nisi mogel predvideti, kaj bo prinesel nov dan.

Zdaj ste administratorka na oddelku za invalidno mladino in rehabilitacijo v Stari Gori. Zelo drugačno delovno okolje kot v šempetrski bolnišnici?
Že to, da smo dislocirana enota, nas dela drugačne od ostalih zaposlenih v bolnišnici. Nekatere delovne naloge so podobne, veliko pa zelo drugačnih. Na OIMR sem začela z delom leta 2008. Delo je zelo zahtevno in v veliki meri povezano z drugimi zdravstvenimi profili (zdravniki, delovni terapevti, fizioterapevti, logopedi, psihologi, specialni pedagogi, diplomirane in srednje medicinske sestre).

V fakturni službi so zagotovo veseli, ker kot administratorka pravočasno pripravim, obračunam in zaključim vse obravnave, tako ambulantne kot tudi hospitalne.

V tem delu so zadolžitve podobne tistim, ki jih imajo tudi moje kolegice v Šempetru, z izjemo samega načina obračunov obravnav. Za učinkovito in kvalitetno, predvsem pa pravočasno opravljeno delo, je potrebno vložiti veliko psihičnega napora in nenehno slediti vsem zakonskim predpisom in spremembam v zvezi z okrožnicami ZZZS.

Čeprav ste ob delu z odliko zaključili študij (postala Diplomantka programa Uporabne družbene študije - Socialni menedžment), prejeli Gosarjevo nagrado za najboljše diplomsko delo na študijskem programu Uporabne družbene študije v študijskem letu 2022/23 in bili udeleženka srečanj z Gosarjevimi laureati, tega niste nikoli obešali na veliki zvon. Ostali ste prizemljeni in vas ni odneslo v nebo. To je vrlina inteligentnih ljudi. Vas ni niti za trenutek premamila skušnjava, da bi se začeli trkat po prsih in govoriti: glejte, kaj sem jaz naredila … ter postali vzvišeni nad tistimi svojimi sodelavci, znanci in prijatelji, ki tega niso dosegli?
Ne, ker rada pomagam drugim, da tudi oni dosežejo nekaj v življenju. Rada se družim z ljudmi, ki imajo vizijo in cilj pred seboj. To, da sem diplomirala z odliko, je odraz trdega dela in veliko neprespanih noči. Na to sem ponosna. Ne vidim pa razloga, da bi bila zaradi tega vzvišena in arogantna. Verjamem, da se vsakdo trudi po svojih najboljših močeh. In da lahko vsakdo napreduje na področjih, ki ga prevzamejo in kamor vlaga svojo energijo in zanimanje.

Fakulteta za uporabne družbene študije Gosarjeva priznanja podeljuje v treh različnih skupinah. V prvi skupini so priznanja namenjena trem najboljšim dijaškim esejem. V drugi skupini so priznanja za najboljša zaključna dela na študijskih programih FUDŠ. Zadnja skupina pa je namenjena zaposlenim na FUDŠ, ki so prejeli priznanja za svoje dosežke. Znašli ste se v izjemni družbi …
Nagrada me je zelo presenetila in je nisem pričakovala. Kar šokirana sem bila, ko sem izvedela, da je bilo moje diplomsko delo ocenjeno kot najboljše. Seveda pa sem bila tudi zelo ponosna nase, da mi je to uspelo.

Kaj je pisalo v obrazložitvi?
'' …. je poglobljeno strokovno delo, ki obravnava aktualno in družbeno izjemno relevantno tematiko vezano na proces deinstitucionalizacije in zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami. Način pregleda obstoječih raziskav in sekundarnih virov ter lastna, primarna raziskava diplomantke pa nalogo umeščajo tudi med relevantna družboslovna dela. ….''

Človeku zagotovo zraste samozavest, ko doseže nekaj takega. Je tudi vam?
Samozavest je lastnost posameznika, ki je odvisna od karakterja osebe. Zame nekateri pravijo, da sem močan karakter, zatorej sem posledično tudi dokaj samozavestna. Vsak posameznik se mora zavedati svojega znanja, ambicij in zmožnosti uresničiti zadane cilje.

Oktobra 2022 ste diplomirali, junija 2023 ste postali Gosarjev laureat, septembra 2024 ste šli v Bruselj. V zadnjem času se vam dogajajo zelo lepe stvari. Dobra motivacija za naprej …
Odlična motivacija, ko se zaveš, da je lahko še vedno nekaj, kar te prevzame in te obogati. Študij je bila moja dobra izbira, saj sem spoznala zelo veliko odličnih oseb. Na fakulteti sem bila in sem še vedno del skupine zelo močnih in motiviranih žensk, ki si želimo nekaj več. Tako sem imela lani čast sodelovati na strokovni ekskurziji v Črni Gori, kjer smo obiskali parlament in slovensko veleposlaništvo v Podgorici. Letos je bil na vrsti Bruselj, prihodnje leto bo mogoče kaj novega. Kdo ve?

Diplomi sledita magisterij in doktorat? Dr. Emina Topalović, to bi se zelo dobro prebralo in slišalo, mar ne?
Trenutno sem absolventka in pripravljam magistrsko nalogo pod vodstvom doc. dr. Janje Mikulan, raziskujem vpliv različnih deležnikov iz okolja na spreminjanje percepcije nasilja med vrstniki v Sloveniji. Glede nadaljnje strokovne ali študijske poti, pa se nikoli ne ve, saj so vse možnosti še odprte. Pustimo se presenetiti.

Je vaš moto takšen: zmorem, ker hočem. Zmorem, ker imam cilj?
Ne, moj moto je: zmorem, ker sem sposobna to doseči. In potem to tudi dosežem. Človek, ki nima cilja, tudi nima motivacije, posledično pa stagnira na mestu. Že Aristotel je nekoč dejal, da naj se vsak človek navdušuje nad tistimi stvarmi, ki jih ima najraje.

Vodja zdravstvene administracije v šempetrski bolnišnici Nežika Erzetič-Drnovšek vas je opisala z naslednjimi pridevniki: natančna, delovna, hitra, razgledana. Vaš komentar?
Načeloma se trudim, da svoje delo opravim natančno in pravočasno. Da se izogibam napakam, ker se zavedam, da lahko z malomarnim pristopom sodelavcem povzročim dodatne skrbi. Zaposleni smo del mozaika naše ustanove in če želimo biti uspešni, moramo vsi delati za dobrobit bolnišnice.

Kako bi opisali samo sebe? Lahko rečemo, da ste strastna raziskovalka, želite odkrivati nove perspektive? Nova obzorja?
Najprej si prizadevam, da svoje delo dobro opravim, nato pa iščem nove perspektive in raziskujem nova obzorja. Zadnje čase se vidim v raziskovalnih vodah. Ob pripravi magistrske naloge raziskujem še zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji v povezavi z digitalizacijo zdravstvenih procesov. Zanimivo bo obdelati zbrane podatke in jih primerjati med ustanovami. Torej zopet nekaj novega in družbeno koristnega.

Ste aktivni tudi v vašem prostem času? Imate kakšne hobije?
Ob rednem delu in študijskih obveznostih se udeležujem tudi dodatnih izobraževanj. Tako sem pridobila certifikat za osnove projektnega menedžmenta, že tretje leto zapored sem se udeležila Poletne akademije vodenja in tudi prejela ustrezne certifikate o uspešnem zaključku izobraževanja. Pravkar pa sem opravila še tečaj naprednega digitalnega usposabljanja na Ljudski univerzi v Novi Gorici.

Kolikor mi še ostane prostega časa, se trudim, da preberem kakšno zanimivo knjigo ali si ogledam film v kinu. Rada imam potovanja in raziskovanje novih krajev. Lani smo s sodelavkami raziskovale Barcelono, letos januarja smo bile v Maroku, kjer smo spoznavale maroške kulinarične mojstrovine. Zdaj se odpravljamo v Albanijo, za naslednje leto pa še nismo dorekle destinacije. Torej kar pestro dogajanje, za kar pa so zaslužne tudi moje sodelavke na OIMR in prijateljice.

Ker imam še kar nekaj neizpolnjenih želja in zastavljenih ciljev, je potrebno v življenju delati tudi kompromise in strateško planirati kdaj in kako jih doseči. Za tovrstno znanje pa se lahko zahvalim zelo profesionalni in izjemni izr. prof. dr. Simoni Kukovič, ki nas je naučila, da je na svetu vse mogoče, če smo le dobro organizirani.