Doma bom poskušal narediti štruklje, ki so noro okusni.

06/09/2024

Američana Ereka Neila Looslija, ki je bil na trimesečni praksi v šempetrski bolnišnici, je izjemno navdušila slovenska hrana. In gostoljubnost Slovencev.

Dobro govorite slovensko. Kje ste se naučili našega jezika?
Slovenščino sem se naučil, ko se bil v Sloveniji med leti 2018 in 2020 misijonar Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Verjamem, da so v današnjem času ljudje, ki govorijo z Bogom, kar so v preteklosti počeli Abraham, Mojzes, Jezus, Peter. In tem ljudem, voditeljem naše Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni Bog pove, kam naj pošljejo misijonarje. Na ta način me je Bog poklical v Slovenijo. Moj brat je šel v misijon v Italijo, moj drugi brat bo šel na Slonokoščeno obalo, moj oče pa je šel v misijon na Tajsko. Tako služimo Bogu in širimo našo veroizpoved in evangelij.

Kot misijonar v Sloveniji sem bil vesel, ko sem videl, da to kar delam, nekomu pomaga biti boljši človek. In da sem bil podpora voditeljem naše cerkve v Sloveniji pri oznanjevanju. Bil sem v Mariboru, v Ljubljani in v Celju. Vsi smo prostovoljci in za to delo nismo plačani. Na svoj misijon v Sloveniji sem zelo ponosen, ker sem imel priložnost predstaviti Boga njegovim otrokom.

Znate pa tudi rusko ...
Ruščino sem si izbral, ker sem z njo želel nadgraditi svoje znanje slovanskih jezikov. Slovenščina je namreč izven meja Slovenije delno uporabna, saj je ne zna veliko ljudi. Drugačna zgodba je pri ruščini, ki jo po celem svetu govori več kot 265 milijonov ljudi. Slovenščino okoli 2,5 milijona ljudi.

Morda pa boste kdaj slovenščino koristno uporabili v številnih ameriških mestih. V ZDA naj bi živelo okoli 300 tisoč oseb slovenskega rodu. Največ v Clevelandu, saj naj bi v mestu in širši okolici prebivalo okoli 80 tisoč Slovencev oziroma njihovih potomcev. Ali pa v argentinski prestolnici Buenos Airesu, kjer je močna slovenska skupnost …
Morda kdaj v prihodnosti, do zdaj še nisem bil tam. Bog ve. Lahko bom Slovence v ZDA ali kje drugje srečal, ko bom postal zdravnik ali pa kot misijonar. Pustimo se presenetiti.

V času vašega izobraževanja v ZDA ste se lotili številnih izzivov. Bili ste zdravstveni oskrbovalec, pa varuška (babysitter), pa pomočnik upravnika, pa še bi se kaj našlo …
Res je, bil sem zdravstveni oskrbovalec in to na svetopisemskih taborih Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni za mladino od 14 do 18 let. Na sedemdnevnih srečanjih se nas je zbralo tam okoli 200. Takšne tabore ima Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni po celem svetu. Z njimi skušamo mladini pomagati uresničiti željo po odnosu z Bogom. Na teh naših duhovnih vajah se veliko poje. Mi namreč verjamemo, da je glasba zelo lep način, s katerim lahko častimo Boga. Ne pojemo pa samo naših duhovnih pesmi, temveč tudi pesmi od recimo Taylor Swift, One Direction. Tudi sam obožujem glasbo. Igram klavir, ukulele, ustno harmoniko. Seveda tudi rad pojem in veliko pojem.

Bil sem tudi varuška (babysitter), ko je v naši cerkveni skupini ena izmed družin potrebovala pomoč. To je bila ena izmed mojih najboljših služb. Skrbel sem za tri otroke, ko so bili njihovi starši v službi. Ker sem že pred tem imel izkušnje s svojimi brati in sestrami, sem se v bistvu počutil kot doma.

Z najmlajšim otrokom, ki je bil star 3 leta, sem bil ves dan, okoli četrte ure pa sta iz šole prišla starejša dva otroka (8 in 11 let op.a.). Pripravil sem zajtrk, skuhal kosilo ter jim pomagal narediti šolsko domačo nalogo. Ker dobro kuham, so bili seveda vsi zadovoljni. Jaz rad kuham tudi doma. Zato imam dva dobra razloga. Je ceneje kot da greš v gostilno. In ker je bolj zdravo kot jesti pripravljeno hrano iz škatel.

Kot je že veliko tujcev spoznalo, je v ameriških hipemarketih težko najti sestavine za kuhanje doma. Jih pa dobiš v majhnih trgovinah, ki ponavadi niso v središčih mest. Rad bi bil samooskrben, vendar zaenkrat to ni mogoče, saj živim v predmestju, kjer nimam prostora za vrt. Morda kdaj v prihodnosti, če bom imel svojo hišo kje na deželi.

V stričevi hiši, v kateri sem živel med študijem, sem bil pomočnik upravnika. Moj stric je namreč lastnik objekta. Reševal sem tekočo problematiko z najemniki študentskih sob, izvajal majhna vzdrževalna dela, bil odgovoren za košnjo trave in za lepo okolico.

Rad sem se udeleževal tudi akademskih kvizov, ko smo morali ekspresno odgovarjati na vprašanja z različnih področjih. V tem sem res užival in sem bil najboljši v svoji skupini.

Imate pravo atletsko postavo. Se ukvarjate s kakšnim športom?
Sicer se redno ne ukvarjam s športom, ker nimam veliko časa. Hodim pa v fitnes. Kot član šolske ekipe sem tekmoval v veslaškem osmercu. Blizu univerze imamo veliko jezero, kjer organizirajo veslaška tekmovanja. Udeležil sem se tudi zelo znanega ameriškega tekmovanja v Pensilvaniji. V osmercu sem opravljal vlogo krmarja in šlo mi je kar dobro.

Med vašo prakso v šempetrski bolnišnici se je odvijalo tudi evropsko prvenstvo v nogometu. Ste se tudi vi z navijanjem pridružili evforičnim Slovencem?
Ja, seveda. Po TV-ju sem si ogledal tekmo med Slovenijo in Portugalsko ter med Slovenijo in Anglijo. Logično sem navijal za Slovenijo.

Ko imam čas, rad gledam ameriški nogomet. To je naša družinska tradicija. Vaš nogomet je zelo drugačen, gre za popolnoma drug šport, čeprav imata isto ime. Mislim, da je naš bolj zabaven. Najraje spremljam šport, ko imam ob sebi družino in prijatelje.  Sam ne bi nikoli sedel pred TV-jem in gledal tekmo.

Ponosen sem na vašega Luko Dončiča, ki je zelo popularen v ZDA. On je res dober igralec. Vsi vejo, kdo je Luka Dončič in zaradi tega tudi malo bolje poznajo Slovenijo.

Mislim, da je v ZDA najbolj popularen šport ameriški nogomet, sledi NBA, nato sta nekako poravnana baseball in NHL.

Čeprav ste med leti 2018 in 2020 živel v Sloveniji, pa vam je praksa v šempetrski bolnišnici omogočila prvo doživetje Primorske, Nove Gorice in jadranskega morja. Lepa izkušnja?
Prebival sem v dijaškem domu v Novi Gorici. Vsak dan sem v vaši bolnišnici delal po osem ur, potem sem šel v fitnes in zvečer naredil še kakšno šolsko nalogo za univerzo. Čeprav sem živel v slovenskem Las Vegasu, nisem šel v igralnico poskušat srečo. Preveč garam za svoj denar, da bi ga zlahka zapravil v igralnici. Moj oče je matematik in zmeraj pravi, da so možnosti, da bi obogatel v igralnici, premajhne, da bi bilo vredno tvegati. Zato sploh nima smisla igrat.

Kljub omejenemu proračunu sem si privoščil večerjo v pravi slovenski restavraciji in vaša hrana mi je zelo všeč. Zelo me je navdušila jota, štruklji so noro okusni, tudi jabolčni zavitek je odličen. Da o cmokih sploh ne govorim. Doma bom poskušal narediti štruklje in cmoke.

Bil sem zelo počaščen, ko so me zdravniki povabili na morje in smo se šli kopat na italijansko obalo. Res je bilo zabavno. Sklenil sem nova prijateljstva, ki jih želim obdržati. Američani radi gremo na morje, ko je dovolj blizu. Ko sem bil v gimnaziji blizu Washingtona, smo šli na morje v Delaware (severovzhod ZDA, ob Atlantskem oceanu op.a.). Imeli smo se super. Čeprav sem plaval v Atlantskem oceanu, nisem opazil niti enega morskega psa. Samo ribe.

Vas morda Slovenija kot dežela v kakšnem smislu spominja na ZDA ali pa gre za povsem drugačno dimenzijo reliefa?
Slovenija je zelo zelena. To mi je zelo všeč. Tam, kjer študiram, je bolj kot ne puščava. Ni tako zeleno, ni toliko dreves. Tudi moj rojstni kraj ni tako zelen. Me pa Slovenija spominja na okolico Washingtona, kjer sem hodil v gimnazijo. Tudi tam je vse zelo zeleno. Čeprav imam rad ZDA, pa mi je pri Sloveniji fascinantno, da imate na zelo majhnem prostoru visoke gore, prostrane ravnine, lepo morje.

Izjemna raznolikost, ki jo doživiš v nekaj urah vožnje z avtomobilom. To je za nas Američane težko predstavljivo. Sam sem doživel ''zeleno Slovenijo v ZDA'' šele v gimnaziji, a sem se zato moral preseliti nič manj kot 2300 km daleč od doma, kar znese 21 ur vožnje z avtomobilom. To je tako kot da bi šel Slovenec v gimnazijo v Turčijo. Si predstavljate?

Ste obiskali Brda ali pa poskusili kakšno dobro slovensko vino?
Ne, slovenskega vina pa nisem poskusil, ker člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ne pijemo alkohola. Sicer praznujemo rojstne dneve in ostale pomembne življenjske dogodke (poroka ipd.), a zmeraj brez alkohola. Bog nam pravi: raje ne pij alkohola, saj boš tako ostal moder. Vemo namreč, da lahko alkohol zelo čudno vpliva na ljudi. Zaradi njega smo priča številnim nesrečam, nasilju, zlorabam, žalostnim zgodbah.

Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni tudi ne kadimo. Niti ne pijemo kave. Od vseh treh zgoraj omenjenih razvad lahko postaneš odvisen. Mi pa si tega ne želimo. Moj oče pravi: tudi kofein je droga in lahko spremeni naravno stanje človeka. Zato je bolje, da ne piješ kave.

Kakšen odnos pa imate člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni do medicine?
Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni medicino sprejemamo kot način, ki jo Bog uporabi, da pomaga svojim otrokom. Ne odobravamo splava in evtanazije, ker verjamemo, da je življenje sveto in da je gospodar življenja in smrti Bog in ne človek. Da je Bog tisti, ki odloča o tem, kdaj se bo človek rodil in kdaj bo umrl. Takšen je božji načrt. Mi člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni tudi verjamemo, da smo živeli z Bogom, še preden smo prišli na ta svet.

Kaj pa vam osebno pomeni Bog?
Verjamem, da je Bog naš Oče. Da je Oče naših duš. Da hoče imeti osebni odnos z vsakim izmed nas. Da nas kliče po imenu. Da nas ljubi bolj, kot si mi sploh lahko predstavljamo. Da nas podpira, da nam hoče pomagat. In hoče, da se vrnemo k njemu. Hoče nam dati vse, kar on že ima. Zaradi tega se člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni trudimo okrepiti svoj odnos z Bogom.

Ko sem bil v Sloveniji med leti 2018 in 2020 misijonar, sem se kot uradni predstavnik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni skušal ljudem približati preko pogovora. Zdaj, ko sem bil v vaši bolnišnici tri mesece na praksi, nisem ljudi prepričeval, naj se pridružijo naši cerkvi. A tudi nisem skrival tega, da sem veren, da sem član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Če so me ljudje kaj vprašali o tem, sem jim z veseljem odgovoril.

Ko so mi recimo novi prijatelji v Sloveniji pri večerji ponudili glaž vina, sem se jim zahvalil in jim povedal, da ne pijem alkohola. Enako sem rekel za cigareto in kavo. In so razumeli.

Kot zdravnik ne bom spreobračal ljudi po bolnišnicah, temveč se bom držal Jezusovega nasveta: Naj tvoja luč sije med ljudmi. To pomeni, da bom pričeval s svojim zgledom in dejanji.

Intervju z Erekom Neilom Looslijem, 1. del - Takšne priložnosti v obdobju mojega predmedicinskega izobraževanja v ZDA ne bi dobil nikoli.
Šempetrska bolnišnica sklenila partnerstvo z ameriško univerzo

Galerija