Vladni ukrepi bodo omogočili hitrejši vstop tujcev na trg dela, tudi v zdravstvu

08/07/2024

Anka Rode je zaposlena v pravni službi Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje in je odgovorna za področje izdaje delovnih dovoljenj. Je tudi članica Strateškega sveta za zdravstvo. Z njo smo se pogovarjali o intenzivnem iskanju kadra na Zahodnem Balkanu, o perspektivi v azijskih državah in o aktualnih ukrepih vlade na področju zaposlovanja tujcev. 

Očitno še zmeraj verjamete v to, da balkanski kadrovski bazen ni prazen in da se še splača vračat po delovno silo v države Zahodnega Balkana …
Zaradi izjemnega pomanjkanja delovne sile na trgu dela v Republiki Sloveniji, še posebej v zdravstvu in v dolgotrajni oskrbi, je zelo pomembno, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot javna inštitucija skupaj z delodajalci izvaja zaposlitvene sejme v naši neposredni bližini. Tu mislim predvsem na države Zahodnega Balkana, na države naše nekdanje skupne države Jugoslavije in to predvsem zaradi komunikacije. Še zmeraj so nam bližji jeziki iz teh držav, tudi neposredna bližina je zelo velik dejavnik pri odločitvi delavca, da se zaposli v Sloveniji.

Junija je eno leto, odkar izvajamo zaposlitvene dogodke na Zahodnem Balkanu. Poudarek je na informiranju in zaščiti delavcev pred izkoriščanjem, pred morebitnimi kršitvami itn. Vse delodajalce, ki se nam pridružijo na teh zaposlitvenih dogodkih, osveščamo o pogojih za pridobitev in o zadržanju delovne sile. Posredujemo jim tudi informacije, ki jih kandidati zaupajo našemu Zavodu, saj imamo na lokaciji zmeraj tudi svojo ekipo. Informacije o vseh razpisanih delovnih mestih v Sloveniji pa kandidatom posredujemo tudi kasneje, ko se vrnemo domov.

Tako smo v preteklem letu in letos izvedli skupaj kar 13 zaposlitvenih dogodkov:  dvakrat smo bili v Severni Makedoniji in izvedli kar 5 dogodkov, pa dva v Črni Gori, štiri v Bosni in Hercegovini in dva v Srbiji. Letos načrtujemo vnovično izvedbo sejma v Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini.

Balkanski kadrovski bazen nikakor ni prazen. To je za nas velika priložnost. V enem letu smo uspeli evidentirati preko 16 tisoč kandidatov za zaposlitev v Republiki Sloveniji. Naše videnje je, da moramo zaposlovanje kadra predvsem iz Zahodnega Balkana negovati in pospešiti. Pravilno je, da pridobivamo kader, ker je komunikacija zaradi podobnega jezika in relativno kratkih razdalj bistveno lažja. Razdalje niso tako velike kot denimo za delavce, ki prihajajo iz azijskih držav. Tudi jezik je za Filipince in Indijce velik problem.

So slovenski delodajalci zadovoljni z balkansko zgodbo zaposlovanja?
Delodajalci so izjemno zadovoljni, ker se na te dogodke še zmeraj prijavljajo kandidati, ki so izjemno motivirani, ki so izobraženi. To je maksima, ki ji sledimo že dlje časa. Delodajalci so zadovoljni z delavci, ki prihajajo tako iz Srbije kot iz Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Severne Makedonije. Upam, da bo tako ostalo tudi naprej.

Kakšen pa je odziv pri kandidatih iz držav Zahodnega Balkana?  
Tudi kandidati so zadovoljni. Zmeraj jim omogočimo, da obiščejo vse delodajalce, ki sodelujejo na teh dogodkih. Tako lahko sami opravijo neposredno selekcijo, kje bi se radi zaposlili. Imamo že precejšnje število dejansko realiziranih zaposlitev. Največjo oviro nam predstavlja dolgotrajnost izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo na upravnih enotah, ampak upam, da bomo v bližnji prihodnosti premagali tudi to.

Zagotovo bo treba počakat še kakšno leto, da se bo videl pravi učinek teh zaposlitvenih sejmov? Postopki pač trajajo ….
Vsekakor. To ni zgodba, ki se zgodi čez noč. Samo prilagoditveno obdobje je denimo za zdravnika specialista, ki se želi zaposliti v Republiki Sloveniji, na podlagi interventnega zakona (odločbo izda ministrstvo za zdravje) dolgo najmanj 8 mesecev. Lahko pa se zavleče tja do enega leta.

Potem mora biti izpeljan postopek vpisa v register, kjer je zahtevano znanje ustreznega nivoja slovenskega jezika, opravljen strokovni izpit, pridobiti je potrebno osnovno licenco in kasneje eventuelno tudi licenco za posamezno specializacijo. To so postopki, ki trajajo.

Seveda si želimo, da bi bili ti postopki krajši, vendar je to v pristojnosti ministrstva za zdravje. Sicer smo naredil velik korak naprej: prilagoditveno obdobje smo uspeli skrajšati iz enega leta na osem mesecev. Logično pa je, da bodo kljub temu novo zaposleni kadri lahko samostojno delali šele po določenem obdobju.

Bi se dalo postopke pospešiti in na ta način hitreje zaposliti delavce v Sloveniji, ki jih nujno potrebujemo?
Nekatere postopke bi se dalo pospešiti, a je potrebno razumeti tudi določene zadržke glede varnosti in kakovosti. Čimprej pa bi se morali izogniti nerazumno dolgim rokom izvajanja postopkov zaposlovanja.

Gotovo je še nekaj možnosti, da se ta sistem še izboljša tudi na področju znanja slovenskega jezika. Mi skušamo kandidatom za zaposlitev v Sloveniji na vseh teh dogodkih pomagati s slovarji za hitrejše učenje slovenskega jezika. Za vaše področje smo denimo naredili slovarje, v katerih je zaobjeto specifično znanje zdravstva in zdravstvene nege.

Kandidate tudi podučimo, da imajo na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti možnost opravljanja izpita iz slovenskega jezika v državi svojega izvora, torej pri njih doma. Se pravi že v Srbiji, že v Bosni in Hercegovini, že v Črni Gori, že v Severni Makedoniji. Torej, še preden pride do neposredne zaposlitve v Republiki Sloveniji. Gre za velik privilegij in pomeni krajšo pot do zaposlitve v naši državi. To  je za kandidate nekoliko lažje, predvsem pa ceneje. Upam, da bodo tudi to možnost izkoristili.

Za čim hitrejšo zaposlitev tujcev v Sloveniji iz držav Zahodnega Balkana na področju zdravstva se na Zavodu RS za zaposlovanje trudimo, ker se zavedamo, da bomo le z novim kadrom skrajšali čakalne dobe v zdravstvu. Na ta način bomo vsem ljudem v Sloveniji, tako njenim državljanom kot tudi ostalim, omogočili enakopravni dostop do zdravstvenih storitev. Te pa potrebujemo prav vsi.

Zahodni Balkan je trenutno vaša prioriteta. Se ozirate tudi drugam?
Na našem radarju je že Bolgarija. Imamo neposredno povabilo veleposlanika republike Bolgarije, podprto s ponudbo možnosti zaposlitev zdravnikov iz Bolgarije. To je seveda zelo dobrodošla informacija. Sploh ob izjemnem pomanjkanju zdravnikov v slovenskem zdravstvu.

Bolgarija je država EU, kar veliko pripomore k hitrejši zaposlitvi. Delavci, ki prihajajo iz te države, ne potrebujejo posebnih dovoljenj za delo, razen pri priznavanju poklicnih kvalifikacij. Vemo, da so poklici zdravnika, diplomirane medicinske sestre in še nekateri poklici v zdravstvu regulirani. To v praksi pomeni, da je postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij dolgotrajnejši. A je krajši za države članice EU, med katere sodi tudi Bolgarija, kot za države Zahodnega Balkana.

Slovenija je januarja v Manili na Filipinih odprla konzulat z jasnim namenom, da olajša zaposlovanje filipinskih državljanov v Sloveniji. Bo torej naša država kmalu svoj fokus zaposlovanja tujcev iz Balkana preusmerila v Azijo?
Slovenski konzulat v Manili trenutno pomaga pri zaposlovanju kadra na področju proizvodnje in turizma, morda bo v kratkem svoje delo razširil tudi na zdravstvo in socialno varstvo. V lanskem letu in letos smo beležili manjši priliv delavcev s Filipinov, večji pa je priliv izvajanja storitev teh delavcev. Zaradi dolgotrajnih postopkov izdaje enotnih dovoljenj za prebivanje in delo na naših upravnih enotah se delodajalci znajdejo pač tako, da najamejo storitve filipinskih delavcev iz denimo Hrvaške. To pa je seveda neugodno za slovenski trg dela. Takšna praksa ni povezana samo z delavci iz Filipinov, temveč tudi z delavci, ki prihajajo iz drugih azijskih držav kot so Bangladeš, Nepal, Indija, Uzbekistan.

Da ponazorim: Za Indijo je bilo za preteklo leto izdano malo manj kot tisoč soglasij za enotno delovno dovoljenje. Vendar to še ne pomeni, da so bile te zaposlitve realizirane. Iz Indije največkrat naši delodajalci novačijo kader za voznike težkih tovornjakov. Najprej mora biti izpeljan postopek za usposabljanje, potem pa morajo pridobiti temeljno kvalifikacijo. Po enoletni zaposlitvi se pojavijo težave z obnavljanjem mednarodnega vozniškega dovoljenja. Takrat so delavci nemalokrat soočeni z veliko finančno oviro, saj morajo sami pokriti stroške ponovne pridobitve mednarodnega vozniškega dovoljenja. Veliko je torej še birokratskih ovir, da bo lahko naš trg dela učinkovito in dobro zaživel.

Zelo dinamično je tudi na zakonodajnem področju. Kateri pomembni zakoni so bili sprejeti, kateri novi predlogi so že v fazi razprave?
Najprej je treba pohvalit sprejem interventnega zakona v zdravstvu iz decembra 2023, ki je prilagoditveno obdobje za zdravnika in zobozdravnike skrajšal iz 12 mesecev na 8 mesecev.

To je zelo dobrodošla sprememba, saj omogoča hitrejšo pot do samostojnega dela pri delodajalcih, ki ta kader potrebujejo (seveda je treba izpolnit pogoj izpita iz slovenskega jezika na zahtevanem nivoju in opraviti strokovni izpit).

Izjemno pa sem vesela, da je vlada prejšnji teden potrdila predlog interventnega zakona za upravne enote, s katerim se odpravlja krajevna pristojnost pri izdaji enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcem. To naj bi v praksi pomenilo razbremenitev najbolj obremenjenih upravnih enot ter bistveno zmanjšanje zaostankov in gneče na največjih upravnih enotah.  

Ta predlog zakon tudi poenostavlja postopke za zaposlovanje tujcev. Po novi ureditvi bodo lahko tujci z delom začeli takoj po vložitvi vloge za enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Gre za začasen ukrep, ki bo veljal do 30. septembra. Predlog interventnega zakona je vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku poslala v državni zbor. Ta ga bo predvidoma potrdil do konca tedna.

S tem predlogom zakona vlada ureja optimizacijo administrativnih postopkov za pridobitev enotnih dovoljenj za prebivanje in za delo za tujo delovno silo, ki jo slovensko gospodarstvo potrebuje. Omenjeni ukrepi bodo omogočili hitrejši vstop tujcev na trg dela, njihovo hitrejšo integracijo in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zaostanki pri reševanju zadev so namreč že povzročali gospodarsko škodo.

Izpostaviti pa moram tudi uspešen zaključek pogajanj med vlado in Sindikati delavcev upravnih enot. Sklenjen je bil stavkovni sporazum, ki je prav danes omogočil prekinitev stavke na upravnih enotah. Tudi na ta način bomo lahko zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog in nedopustno gnečo pred upravnimi enotami.

Kje pa se skrivajo največje priložnosti v bližnji prihodnosti?
Kot največjo rezervo in priložnost pa vendarle vidim v tem, da bi se omogočilo vključitev vabljenih zdravnikov iz 12. č člena zakona o zdravniški službi tudi na sekundarni ravni. Trenutno je to dovoljeno samo zdravnikom na terciarni ravni. Ob takšni zakonski spremembi bi lahko naše zdravstvo oz. naši delodajalci izjemno hitro odreagirali ob večjem pomanjkanju zdravnikov v splošnih bolnišnicah.

Upam, da bodo pristojni na Ministrstvu za zdravje razumeli to priložnost in jo zgrabili z obema rokama. Ta možnost je bila na terciarni ravni vpeljana ravno iz tega razloga, da se lahko takšne začasne vrzeli zelo hitro rešijo. Seveda ob predpostavki, da je zagotovljeno mentorstvo, prevajanje v slovenski jezik in izpolnjen pogoj začasnosti.

V velikem pričakovanju pa smo tudi pri spremembi zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. V kratkem se pričakuje novela tega zakona, ki bo morda vendarle posegla tudi na področje zaposlovanja kadra, ki se ne dotika zdravnikov in medicinskih sester. Gre za pomembne poklice, ki izvajajo storitve v zdravstvu in socialnem varstvu, kot so denimo vzdrževalci strojne in elektro opreme, kuharji, sobarice, pomočnice itn.

Galerija