Ste toplotno izčrpani? Imamo rešitev.

19/07/2023

V hudi vročini pride do številnih ekstremnih zdravstvenih stanj. Doživimo lahko toplotno izčrpanost, vročinsko kap, sončarico, tudi zastoj srca. Kako odreagirati v takšnih primerih, je razložil predstojnik urgentnega centra v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica Erik Sedevčič.

Kako vemo, da gre za toplotno izčrpanost?
Toplotna izčrpanost ali predstopnja toplotnega udara je stanje, ki se lahko razvije po izpostavljenosti visokim temperaturam, še posebej, če ste dehidrirani ali če ste se močno telesno naprezali. Nastopi takrat, kadar telo ne zmore več zagotavljati ustrezne termo regulacije, se pravi, kadar pregreta oseba ne uspe v zadostni meri nadomeščati z znojem izgubljene tekočine in soli, da bi se lahko z znojenjem ohlajala. Ta vrsta toplotne prizadetosti je lahko tudi posledica neustrezne rehidracije, kadar namesto vode z mešanico elektrolitov (rehidracijske raztopine) pijemo samo navadno vodo, kar pripelje do pomanjkanje soli v telesu. Nekateri znaki in simptomi toplotne izčrpanosti lahko vključujejo:

Postopno naraščanje telesne temperature, ki je v začetni fazi še normalna. Običajno se telesna temperatura poviša manj kot 40 °C.

Močno potenje. Lahko se pojavi obilno znojenje, saj se telo poskuša ohladiti.

Bleda, hladna in vlažna koža. Koža je lahko bleda in hladna na dotik ter vlažna ali lepljiva zaradi znoja.

Hiter in šibak utrip srca.

Slabost ali bruhanje.

Omotičnost, zmedenost, dezorientacija ali izguba zavesti.

Glavobol. Lahko se pojavi glavobol, ki se poslabša s telesno aktivnostjo ali izpostavljenostjo vročini.

Utrujenost ali šibkost.

Mišični krči.

Kako odreagirati na toplotno izčrpanost?
Toplotna izčrpanost je resno stanje, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Če opazite koga ali če sami občutite simptome toplotne izčrpanosti, morate storiti naslednje:

Premaknite se v hladnejše okolje. Poiščite senco ali vstopite v klimatizirano zgradbo, če je to mogoče.

Ohladiti se. Sprostite tesna oblačila, uporabite hladne obkladke ali sedite v hladno kopel. Ventilator lahko prav tako pomaga pri ohlajanju.

Hidracija. Pijte hladne, nealkoholne pijače, kot so voda ali športne pijače, ki vsebujejo elektrolite, da pomagate nadomestiti izgubljene soli in minerale. Izogibajte se kofeinu, saj lahko poveča dehidracijo.

Poiščite zdravniško pomoč. Če simptomi trajajo več kot eno uro, se poslabšajo ali vključujejo bruhanje, slabšanje zavesti ali zmedenost, poiščite nujno zdravniško pomoč.

Ne nadaljujte aktivnosti. Počivajte in se ne vrnite na sonce, kjer bi nadaljevali aktivnosti, dokler se simptomi popolnoma ne umirijo. Tudi po tem je pomembno, da ste previdni in se izognete ponovni toplotni izčrpanosti.

Toplotna izčrpanost se lahko hitro poslabša v toplotni udar, ki je lahko smrtno nevarno stanje. Zato je pomembno, da ukrepate takoj in poiščete zdravniško pomoč, če simptomi trajajo ali se poslabšajo.

Kako vemo, da gre za toplotni udar?
Toplotni udar ali vročinski udar oziroma vročinska kap je najresnejša oblika toplotne bolezni in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Pojavi se, ko se telesna temperatura dvigne nad 40 °C in se telo ne more več ohladiti, se pravi, kadar termoregulacijski mehanizmi popolnoma odpovedo. Toplotni udar za razliko od sončarice ni nujno povezan z izpostavljenostjo soncu. Običajno gre za pregretost telesa in hudo dehidracijo, ki sta posledica previsoke vročine in vlažnosti zraka. Simptomi toplotnega udara lahko vključujejo:

Visoko telesno temperaturo. Telesna temperatura bo 40 °C ali še višja.

Spremenjeno duševno stanje ali vedenje. Lahko se pojavijo zmedenost, vznemirjenost, krči, podobni epileptičnemu napadu, omotičnost, zaspanost ali izguba zavesti.

Vroča, suha koža ali obilno znojenje. V nekaterih primerih toplotnega udara (t. i. klasični toplotni udar), ki se običajno pojavlja zaradi okoljske izpostavljenosti vročini, je lahko koža vroča, rdeča in suha na dotik, znojenje preneha, telo se ne more več ohlajati. Običajno najprej prizadene starejše ljudi med vročinskimi valovi. Pri toplotnem udaru, ki se pojavi zaradi intenzivne telesne aktivnosti, kadar sta okoljska temperatura in/ali vlaga povišani, je lahko koža vlažna ali mokra zaradi močnega znojenja. Običajno najbolj prizadene mlajše odrasle osebe.

Slabost ali bruhanje.

Hitro ali neredno bitje srca. Srčni utrip je lahko močno pospešen (tudi do 180 utripov na minuto), saj se telo poskuša ohladiti.

Srčni utrip je šibak. Zaradi izgube tekočine se zmanjša volumen krvi, krvi tlak pade.

Hitro in plitvo dihanje. Lahko opazite, da se vaše dihanje pospeši in postane plitvo.

Glavobol. Lahko se pojavi močan glavobol.

V nekaterih primerih se lahko pojavijo razširjene zenice, motnje sluha ali vida.

Kako odreagirati na toplotni udar?
Toplotni udar je izjemno resno in potencialno smrtno nevarno stanje (stopnja smrtnosti je 10-50 %), ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Če menite, da je nekdo utrpel toplotni udar, morate ukrepati hitro in odločno:

Pokličite zdravniško pomoč. Takoj pokličite številko za nujne primere - 112. Medtem, ko čakate na pomoč, začnite z ukrepi za hlajenje.

Premaknite osebo v hladnejše okolje. Če je to mogoče, premaknite osebo v hladnejše okolje, na primer v senco ali klimatizirano stavbo.

Začnite hlajenje. Odstranite odvečna oblačila in začnite hlajenje osebe. Uporabite hladne obkladke, pokrijte osebo z mokrimi rjuhami ali jo poškropite z vodo. Če je na voljo, uporabite ventilator, da spodbudite izhlapevanje, kar bo pomagalo pri hlajenju. Lahko uporabite tudi ledene obkladke, ki jih namestite v pazduhe, na dimlje in na vrat. Hlajenje telesa lahko povzroči drgetanje. Kadar je pregreta oseba še sposobna sodelovanja in je stabilna, jo lahko potopite v hladno vodo, vendar je treba pri tem računati na krčenje perifernih žil (vazokonstrikcija), kar lahko zmanjša hitrost odvajanja toplote iz telesa.

Če je oseba pri zavesti, ji dajte piti. Če je oseba pri zavesti in lahko pije, ji ponudite hladno vodo ali ohlajene športne pijače za rehidracijo. Če je oseba nezavestna ali se počuti slabotno, ne poskušajte z nadomeščanjem tekočin na usta.

Spremljajte vitalne znake. Nadaljujte s spremljanjem vitalnih znakov, kot sta dihanje in srčni utrip. Če oseba izgubi zavest in preneha z dihanjem ali nima tipnega pulza, takoj začnite temeljne postopke oživljanja (CPR), tako da sprostite dihalne poti in začnete s stisi prsnega koša približno 100 do 120 stisov na minuto, v razmerju 30 stisov prsnega koša, 2 vpiha na usta to delajte neprekinjeno do prihoda reševalcev.

Pomembno je poudariti, da je toplotni udar izredno resno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Zgoraj navedeni ukrepi so namenjeni le zagotavljanju prve pomoči med čakanjem na zdravniško pomoč.

Kaj je sončarica? Kako jo preprečimo in kako jo obvladamo, ko že nastopi?
Sončarica je oblika toplotnega udara in je najresnejše stanje, ki je posledica prekomerni izpostavljenosti visokim okoljskim temperaturam na soncu. To je potencialno smrtno nevarno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Sončarica se pojavi, ko se telesna temperatura dvigne na 40 °C ali več. Simptomi lahko vključujejo vročo, rdečo ali suho kožo, ki postane nato bleda ali vijolična, nenadno nezmožnost potenja, pospešen srčni utrip, plitvo in pospešeno dihanje, glavobol, slabost, vrtoglavico, mišične krče, razširjene zenice, zmedenost, omotičnost in izgubo zavesti. Simptomi se lahko pojavijo takoj med večjimi obremenitvami ali pa nastopijo šele v nekaj dneh.

Preprečevanje sončarice:

Ostanite hidrirani. Pijte veliko vode ali športne pijače, ki vsebujejo elektrolite, še posebej, če se znojite ali ste fizično aktivni. Uživajte lahko prehrano. Izogibajte se kofeinu in alkoholu, saj delujeta kot diuretika.

Izogibajte se najbolj vročim delom dneva. Če je mogoče, se izogibajte neposredni izpostavljenosti soncu v najbolj vročih delih dneva, običajno med 10. in 16. uro.

Nosite primerna oblačila. Nosite lahka, svetla oblačila, ki dihajo, pokrivajo večji del kože in ščitijo pred soncem. Ne pozabite na pokrivalo za glavo in sončna očala.

Uporabljajte sončno kremo. Uporabite sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (SPF) in jo nanašajte vsaki dve uri in vedno po plavanju ali potenju.

Počivajte v senci. Če morate biti zunaj v vročem vremenu, poskušajte preživeti čim več časa v senci.

Poskrbite za primerno ohlajanje. Uporabite ventilatorje, klimatske naprave ali hladne prhe, da se ohladite, če se začnete pregrevati.

Ne pretiravajte s telesno aktivnostjo. Če je vroče, se izogibajte težkim vadbam in se hitro ohladite, če se začnete pregrevali.

Upoštevajte opozorila o vročinskem valu. Upoštevajte lokalna opozorila o vročinskem valu in ukrepe za preprečevanje, kot so hlajenje v klimatiziranih prostorih.

Obvladovanje sončarice, ko že nastopi:

Pokličite zdravniško pomoč na telefonsko številko 112 oziroma zagotovite čim hitrejši prevoz v najbližjo zdravstveno ustanovo. Sončarica je nujno stanje, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Premaknite osebo na hladnejše mesto. Če je mogoče, premaknite osebo na hladno mesto, kot je notranjost klimatizirane stavbe ali vsaj v senco.

Začnite hlajenje in čim prej poskusite zbiti povišano telesno temperaturo: Odstranite ali olajšajte obleko in začnite hlajenje osebe. Uporabite hladne obkladke, pokrijte osebo z mokrimi rjuhami ali jo poškropite z vodo oziroma jo vsaj 10 minut kopajte v hladni vodi. Če je na voljo, uporabite ventilator, da spodbudite izhlapevanje, kar bo pomagalo pri hlajenju. Najpomembnejše je, da pri sončarici najprej ohladimo glavo in vrat. Pomagamo si lahko s hladnimi obkladki in ledom, ki jih položimo na vrat, roke, noge in dimlje. Ohlajene okončine bodo izboljšale prekrvitev možganov. Dodatno lahko kroženje krvi spodbudimo tudi tako, da noge dvignemo in jih masiramo.

Dajte osebi piti, če je pri zavesti: Če je oseba pri zavesti in lahko pije, ji ponudite vodo ali športne pijače za rehidracijo v majhnih požirkih. Če je oseba nezavestna ali se počuti slabotno oziroma bolno, ji ne dajajte ničesar za piti.

Ne uporabljajte zdravil za zniževanje telesne temperature, saj ta namreč ne bodo učinkovala.

Telesno temperaturo merite vsakih 10 minut.

Sončarica je zelo resno stanje, ki lahko vodi do trajnih poškodb ali celo smrti, če se ne zdravi pravočasno. Zato je preprečevanje in hitro ukrepanje ključno.

Huda vročina je lahko tudi smrtonosna. Lahko pride tudi do zastoja srca.
Ekstremna vročina lahko vpliva na kardiovaskularni sistem (srce in krvne žile) na več načinov, kar v najhujših primerih lahko privede do zastoja srca. Tukaj je nekaj mehanizmov, kako lahko pride do tega:

Dehidracija: Pri visokih temperaturah telo izgubi tekočino zaradi potenja, kar je naš naravni način hlajenja. Če te izgubljene tekočine ne nadomestimo, lahko pride do dehidracije. Dehidracija zmanjša količino krvi, ki je na voljo za kroženje po telesu, kar lahko poveča obremenitev srca, ker mora delovati močneje, da prenese dovolj kisika in hranilnih snovi do telesnih celic. To lahko v končni fazi privede do zastoja srca.

Pregrevanje: Visoke temperature lahko vodijo do pregrevanja telesa, stanja, znana kot hipertermija. To lahko povzroči stres za srce, saj mora črpati več krvi v kožo z namenom ohlajanja telesa. To dodatno obremenitev srca lahko v nekaterih primerih povzroči srčno popuščanje ali celo srčni zastoj.

Elektrolitsko neravnovesje: Potenje ne povzroča samo izgub vode, ampak tudi izgube elektrolitov, kot so natrij, kalij in magnezij, ki so ključni za normalno delovanje celic, vključno s srčnimi celicami. Njihovo neravnovesje lahko povzroči nepravilno delovanje srca, kar lahko vodi do aritmij ali celo srčnega zastoja.

Obremenitev srca pri ljudeh z že obstoječimi boleznimi srca in ožilja: Ljudje s srčnimi boleznimi so še posebej občutljivi na vročino, saj je njihovo srce že obremenjeno. Ekstremna vročina lahko ta stres še poveča, kar lahko privede do srčnega zastoja.

V kovček za dopust je modro dati tudi zdravila in izdelke za zaščito

Dragoceni nasveti srčno-žilnim bolnikom ob trenutni hudi vročini

Ljudje na šempetrski okulistiki dobijo strokovno odličnost in človeško prijaznost

Spremljajte nas na Facebooku, Twitterju, Instagramu in Linkedinu.