Minister, župan in generalna direktorica v Mariboru. V akciji tudi mi.
Vseslovenski sejem zaposlitvenih priložnosti je v Maribor privabil nič manj kot 8 tisoč ljudi. Šempetrska bolnišnica se je predstavila kot zaupanja vreden delodajalec.
Vseslovenski sejem zaposlitvenih priložnosti v Mariboru, ki ga je organiziral Zavod RS za zaposlovanje, je obogatilo več kot 100 razstavljavcev. Predstavilo se je 87 delodajalcev iz različnih dejavnosti in slovenskih regij ter 20 partnerskih ustanov in organizacij s področja zaposlovanja in vseživljenjskega kariernega svetovanja. Na področju zdravstva je eno izmed ključnih vlog igrala Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, ki je s kandidati za zaposlitev vzpostavila resne kontakte.
''Mi smo izjemno navdušeni, ker je ta sejem presegel vsa naša pričakovanja. Poglejte, koliko ljudi je prišlo! Maribor je odličen kadrovski bazen in velik potencial za zaposlitev. Upam, da bomo našli čimveč kadra za naše zdravstvo, za našo dolgotrajno oskrbo, pa tudi za ostale tehnične poklice, ki jih potrebujemo. Do zdaj smo organizirali okoli 40 podobnih dogodkov. Bili smo v več slovenskih mestih. Naslednje leto bomo nadaljevali s to prakso. Naredili bomo tudi en dober koncept. Imeli bomo nacionalni, regionalni in lokalni nivo.
Tudi s tujino smo izredno zadovoljni. Organizirali smo zaposlitvene dogodke v severni Makedoniji, BIH-u in Srbiji. Našli smo izjemno dobre kandidate, ki so zainteresirani za delo in življenje v Sloveniji, saj naša država nudi veliko priložnosti. Prihajajo tudi zelo izobraženi ljudje, uvažamo strokovnjake iz vseh področij. Pri nas je med delovno aktivni ljudmi 16 odstotkov tujcev. Zavedamo se, da brez njih ne bo šlo. Vlada ima posluh za področje delovnih migracij - z interventnimi zakoni uspešno skrajšuje administrativne postopke,'' je povedala generalna direktorica Zavoda RS zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.
Vseslovenski sejem zaposlitvenih priložnosti je odločno podprla Mestna občina Maribor. Župan Saša Arsenovič ni skrival navdušenja nad videnim:
''Zanimanje je izjemno, kar dokazuje tudi dejstvo, da sem obtičal v prometnem zamašku, ki ga ponavadi tukaj ni nikoli. Vidim velik odziv mladih. Upam, da bodo pri izpolnjevanju obrazcev zadovoljni tisti, ki iščejo novo zaposlitev kot tudi tisti, ki iščejo nov kader.
Kot mesto se trudimo, da bi infrastrukturo uredili tako dobro, da bi se gospodarstvo in zaposleni lažje srečali. Delovati je začela mednarodna osnovna šola, vzpostavljamo novo športno infrastrukturo, zgradili smo novo zdravstveno postajo Magdalena. Upam, da bomo kmalu začeli še z gradnjo nove zdravstvene postaje na Teznem.
Z zagotavljanjem boljših delovnih in bivanjskih pogojev skušamo preprečiti odhod naših ljudi v Avstrijo, ki ima pač odliv v Nemčijo, Nemčija pa na Dansko. Upam, da bo ta sejem pripomogel k temu, da bodo lahko mladi svoje priložnosti izkoristili tam, kjer so doma. Soočamo se z zapletenimi kadrovskimi izzivi. Eden ključnih je stanovanjska problematika. Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor zagotavlja javna najemna stanovanja vsem kategorijam prosilcev z visoko kakovostjo bivanja.
Mestna občina Maribor je preko svojih podjetij ali sama v prejšnjem mandatu kupila dovolj parcel, da bomo sedaj gradili različne tipe stanovanj. Za mlade in mlade družine je bil uspešno izveden projekt na Dvorakovi ulici, kjer se je zgradilo 65 stanovanj. Kot župan si prizadevam najti investitorje, ki bi začeli vlagati v to naše čudovito mesto. Načrtujemo pa tudi gradnjo stanovanj za tiste, ki pridejo v Maribor samo začasno.
Zavedamo se, da ljudi ne moremo nagovarjat samo s plačami in delovnim mestom, ampak tudi s tem, kje bodo spali. Če pride človek v Maribor za eno leto, si ne želim, da bi spal v kakšnem starem samskem domu, kamor tudi nihče od nas ne bi šel prebivat. Moramo narediti nekaj bolj hotelu podobnega z odličnimi skupnimi prostori: kuhinjami, savnami, fitnesi. In s pametno razporeditvijo sob. Takšne so pač današnje potrebe ljudi.
Naša velika ambicija pa je tudi ta, da bi v nove stanovanjske soseske vključili dvosobna stanovanja za tiste starejše, ki prodajo svoje hiše, ker jih več ne morejo vzdrževat. Pa še to: ti upokojenci, ki so pri svojih 65 letih vedno bolj fit, bi morda lahko pomagali pri varstvu otrok. Te nove soseske bodo namreč imele v pritličju vrtce in jaslice.''
Vseslovenski pečat je sejmu zaposlitvenih priložnosti dal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je obiskal štajersko prestolnico: ''Ta sejem je prava stvar. Pozdravljam tako delovanje zavoda za zaposlovanje v Mariboru. Ko sem jaz zaključeval faks, je bilo v Sloveniji 135 tisoč brezposelnih. Takrat se je nam mladim zdelo, da se nam je podrla prihodnost. Da za nas ne bo ne služb, ne stanovanj. Da se lahko danes tako sprehajamo po zaposlitvenem sejmu in se odločamo o tem, ali bi izbrali boljše pogoje dela in boljšo plačo, je pa neverjeten preskok glede na stanje izpred 10 let.
Posebej pa sem vesel, da je z dogovorjenim dvigom plač, ki naj bi stopil v veljavo 1. januarja 2025, prišlo do velikega preboja. V prejšnjem desetletju smo se zataknili, saj plače niso rasle. In ko smo razmišljali, kako sprožit rast plač, smo se odločili, da prenovimo zakon o minimalni plači. Da mora biti minimalna plača vsaj za 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. S tem smo minimalno plačo v zadnjih petih letih povišali za več kot 40 odstotkov.
Minimalno plačo sem zmeraj razumel kot vzvod, kako potisnit navzgor tudi ostale plače. In zdaj se to dogaja. Za javni sektor imamo že temeljni dogovor, da se po minimalni plači začnejo dvigovat tudi vse ostale. Sam kot minister pa vodim socialni dialog z gospodarskimi zbornicami in sindikati, da to naredimo tudi v gospodarstvu.
Pri zaposlovanju tujcev sem tako javno kot v vladi zadržan, ker trenutno v Sloveniji dela 160 tisoč tujcev. To je največ v zgodovini. Maribor ima denimo 100 tisoč prebivalcev. Tako si lažje predstavljate, koliko je to ljudi. In preden dodatno odpiramo vrata za tujce, se je treba vprašat, kam bodo hodili v šolo, kje bodo stanovali, kako bomo tujce, ki so tukaj, vključili v skupnost. Zato sem pristaš tega, da ohranimo stanje približno takšno kot je in ne delamo eksperimentov. To, kar se dogaja na Hrvaškem, ne vidim kot primer dobre prakse.
Tudi Slovence bi morali motivirat, da bi ostali doma in da ne bi odhajali v tujino. Ne gre samo za plačo. Opažam, da smo kar strokovnjaki za ustvarjanje slabe volje in da se premalo spoštujemo med seboj. Mislim, da moramo to začeti spreminjat, na čelu z nami politiki. Ustvariti moramo boljše razpoloženje v državi kot pa ga imamo. Vse pogoje za to, da bi se imeli lepo, imamo. Ko vprašamo ljudi z javnomnenjskimi raziskavami, če so zadovoljni s svojim življenjem osebno, 9 od 10 Slovencev odgovori pritrdilno. Ko jih pa vprašamo, ali so zadovoljni s stanjem v državi, pa jih 9 od 10 odgovori nikalno.''