Konrad Kuštrin, upokojeni zdravnik in sindikalist, ki bi lahko bil tudi operni pevec

21/06/2023

Legenda šempetrske bolnišnice in slovenskega sindikalnega boja Konrad Kuštrin se je po 43 letih pridružil klubu upokojencev.

"Cela bolnišnica, zlasti pa moj oddelek, mi je bil kot moja druga družina. Čeprav smo bili včasih v službi po 24 ur ali pa celo 42 ur, sem se počutil kot doma. Zlasti v centralni intenzivni terapiji. Intenziva mi je bila zmeraj malo bolj blizu kot anestezija. To so verjetno vsi opazili. Tega nisem niti skrival. Upam, da nam bo ostalo v spominu samo dobro. Ta dan slovesa je pravzaprav krona vsega tistega dobrega, kar smo v vseh teh letih skupaj doživeli."

"Zahvaljujem se predvsem sestram na anesteziji in intenzivi ter mojim kolegom zdravnikom, ki so mi bili kot sestre, kot bratje, zdaj že skoraj kot sinovi. Tiste sestre, ki so zdržale v centralni intenzivni terapiji, so bile na vseh nivojih najboljše: na strokovnem, na intelektualnem, zlasti pa na srčnem. V bistvu so dale najlepši del svojega življenja za centralno intenzivno terapijo in za paciente," je svoje izkušnje v bolnišnici opisal sveži upokojenec dr. Konrad Kuštrin.

In kaj bo v penziji sindikalni borec najbolj pogrešal?
"V penziji bom pogrešal tako zdravniško službo kot tudi sindikalni boj, saj je bilo oboje del mojega življenja. V službi sem bil skoraj 43 let, v bolnišnici 38 let in 7 mesecev. Šef sindikata sem bil 27 let, v sindikatu 30 let. Ne bom pogrešal skrbi in odgovornosti, ki jih prinaša tako odgovorna služba kot je bila moja. Pogrešal pa bom sestre in kolega zdravnike, ker smo se dobro razumeli."

"V moji dolgi karieri sem doživel lepe zgodbe in tudi tiste manj lepe. V času covida, ko smo se spopadali z infekcijsko boleznijo, smo anesteziologi in intenzivisti nesebično pomagali internistom. Vsi smo bili požrtvovalni in smo se odlično izkazali, tako zdravniki kot sestre. V zadnjih letih smo v anesteziji in na intenzivi naredili velike korake. Ves čas smo spremljali stroko. Moram reči, da je naš anesteziološki oddelek in kirurški intenzivni oddelek v sami slovenski špici."

Konrad Kuštrin bo imel v penziji kot vsak upokojenec premalo časa, saj ima za jesen življenja še kar nekaj načrtov: "V Baški grapi imam domačijo mojih staršev, ki jo počasi obnavljam. Imam vrt, sadovnjak. Imam enega vnuka, eno vnukinjo pričakujem. Torej časa bo prej zmanjkovalo kot ostajalo."

Oboževalec operne glasbe
Ni veliko manjkalo, pa bi Konrad Kuštrin namesto zdravnika postal operni pevec: "Zelo mi je pri srcu operna glasba. Tudi pel sem po različnih zborih. V slovenskem pevskem zboru Bazovica na Reki. Tam sem tudi študiral. Potem sem pel v nekaterih lokalnih zborih. Petje sem imel vedno rad. Zborovodja slovenskega pevskega zbora na Reki, ki je bil tudi dirigent v reški operi, mi je dejal, naj se bolj resno posvetim petju. Imel sem štipendijo za medicino, zato sem se posvetil njej. Zavedal sem se, da obojega ne bom mogel resno študirat. Nisem si upal tvegati. Ko se bom spet rodil, pa bom zagotovo pevec."

Konrad Kuštrin kljub svojim zrelim letom še naprej ohranja dobro fizično kondicijo: "Do hude prometne nesreče, ki sem jo imel leta 2004, sem veliko tekal. Sledilo je osem operacij in uspešna rehabilitacija. Zdaj nekaj ur na dan ali hodim ali kolesarim. Rad tudi potujem. Z avtomobilom sem že prevozil celotno Evropo. Moja naslednja destinacija bo skoraj gotovo Dalmacija."

Dobrodošel, kolega in močan stisk roke
Na sedanjega predstojnika anesteziološke službe v šempetrski bolnišnici Jana Petrinjo je Konrad Kuštrin naredil vtis že ob prvem kontaktu:

"Prvič sva se srečala, ko sem prišel v bolnišnico na pripravništvo. Takrat sploh nisem vedel, da Konrad Kuštrin dela v šempetrski bolnišnici, zato me je zelo presenetilo. Do njega sem pač imel določeno strahospoštovanje, saj sem ga pred tem veliko videval na televiziji kot šefa sindikata. Še zdaj se spomnim njegovih prvih besed: Dobrodošel, kolega. Sledil je močan stisk roke. Takoj sem se počutil sprejetega na oddelek. Kasneje sem se na anesteziji tudi zaposlil in tam sem še danes."

In kakšen je bil Konrad Kuštrin kot predstojnik oddelka?

"Bil je super šef, zmeraj se je zavzel za nas. Vse, kar je bilo potrebno za nemoteno delo, je uredil. Zdaj sem obul njegove zelo velike čevlje, na katere se moram še malo navadit. Zagotovo se bom včasih zgledoval tudi po njem."

Konrada Kuštrina bo v lepem spominu ohranil tudi direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič: "Konrad, zahvaljujem se ti za tvojo človečnost do pacientov. Pustil si zelo pomemben pečat v bolnišnici. Želim ti vse dobro v penziji."

Galerija