"Ko sem bil prvič na dializi, sta jokala duša in telo" (FOTOGALERIJA)

Ko je zdravnica Henriku Semeniču pred 40 leti povedala, da bo moral na dializo, se mu je zrušil svet. A možakar se ni predal in se je pogumno lotil življenjskega izziva. Danes, pri svojih 64. letih je še zmeraj dobre volje in poln pozitivne energije.

''Seveda se spomnim tistega prvega dne, ko sem prišel na dializo. Takrat mi je bilo res grozno hudo, da se ne da povedat. Ko so mi vstavili kateter, zdravnik sploh ni mogel opraviti svojega dela. Dejal je, da morajo počakati, da se bom umiril. Enostavno je duša jokala, pa tudi telo se je treslo od vsega hudega.

''Po glavi so mi švigale čudne misli, a sem si dejal: Bom raje še malo počakal. In sem dočakal nič manj kot 40 let na dializi. Ne računam na to, da bom doživel 50 let z dializo. Vsak dan posebej skušam kvalitetno živeti in se ne obremenjevati s tem, kaj bo, če bo,'' je povedal Henrik Semenič iz Podnanosa in nadaljeval:

''Na tako hudo življenjsko preizkušnjo sploh nisem bil pripravljen. Na dializo sem strmoglavil kot en padalec. Takrat sem imel kreatinina več kot 2000. To pomeni, da sem bil pravzaprav zastrupljen. Na oddelek je prišla dr. Ličina in je vprašala: Kje je ta Henrik? Je sploh sposoben hoditi? In sem odločno odgovoril: Seveda lahko hodim. Sledil je njen ekspresen odziv: Če ne boste šli takoj na dializo, boste prav gotovo umrli.''

Tekmoval sem na evropskih srečanjih ledvičnih bolnikov
''V času dialize sem še 20 let ostal v službi. Po poklicu sem mlekarski tehnik. Delal sem kot kurir na terenu. Bil sem tudi v nabavi. Za SDK sem prevažal denar. 2002 sem doživel infarkt in potem sem šel v penzijo. Pri prodaji pridelkov rad pomagam bratu, ki ima kmetijo. Tako imam včasih poln prtljažnik krompirja.''

''Je pa neverjetna razlika med dializo danes in pred 40 leti. Šlo je za velik napredek. Takrat sem prišel iz dialize popolnoma uničen. Danes pa lahko popolnoma sam funkcioniram po dializi. Takrat je bila dializa samo podaljšanje življenja. Danes pa je dializa to, da lahko normalno živiš.''

''8 let sem preživel tudi s presajeno ledvico. Kot član Društva ledvičnih bolnikov se udeležujem družabnih in športnih srečanj v igranju petanke. Tekmoval sem na evropskih srečanjih ledvičnih bolnikov. Bil sem na Madžarskem, Poljskem, v Veliki Britaniji in še kje.''

''Ob 40. obletnici svoje dialize bi se rad zahvalil zdravnikom in sestram. Če njih ne bi bilo, me ne bi bilo več na tem svetu. Zahvaljujem se bolnišnici in direktorju Dimitriju Klančiču, ki je bil včasih šef dialize.''

Spremljajte nas na Facebooku, Twitterju, Instagramu in Linkedinu.

Galerija