Helena Fabjan: Ko sem šla v ''penzijo'', se je še ura ustavila

11/11/2024

Energična diplomirana medicinska sestra Helena Fabjan je po 40 letih dela šempetrski bolnišnici pomahala v slovo. A tudi v ''penziji'' se ne bo odpovedala svoji vrlini - ambicioznosti. 

O Heleni Fabjan so en lep roman napisali kar njeni sodelavci: ''Že veliko let je, odkar si prvič še kot zelo mlado dekle prestopila prag te bolnišnice. Verjetno takrat nisi pomislila na to, da boš tukaj preživela celih 40 let. Prve izkušnje si začela nabirati na dializi. Ker pa si bila zmeraj vedoželjna in hotela tisto nekaj več, si se zaposlila v intenzivni enoti. Pri delu si bila vedno natančna, a istočasno kritična do stvari, ki so se ti zdele napačne. To si znala povedati na pravi način, zato so tvoje predloge ponavadi z veseljem sprejeli in upoštevali. 

Kot kirurška sestra si se permanentno izobraževala na področju ran in pridobljeno znanje nesebično predajala sodelavcem. Vpeljala si list za rane, ki je v uporabi še danes. Vse si vzpodbujala, da naj skrbijo za urejenost centralne intenzivne terapije. Veliko časa si bila naša blagajničarka, na ''stara leta'' pa si se preizkusila tudi v vlogi sindikalistke in nas zastopala na raznih sejah. Ko si potihoma že začela razmišljati o tem, da se ''penzija'' pa res mogoče že počasi bliža, si se odločila, da bo tvoja zadnja služba v 2. nadstropju bolnišnice. Postala si recoveristka. Kljub temu si vsako jutro z veseljem prišla k nam na kavo. 

Danes je prišel ta dan, ko zapuščaš našo bolnišnico. Ob tej priložnosti bi se ti radi zahvalili za vse trenutke, ki si jih delila z nami, za vse znanje, ki si ga predala mlajšemu kadru, za vse nasvete. Zavedaj se, da je delovna doba, ki si jo preživela v naši bolnišnici, čas, na katerega se lahko ozreš s ponosom. Čas, ki prihaja, pa je povsem tvoj. Napolni ga s stvarmi, ki te osrečujejo. Izpolni si želje, ki so bile do sedaj v drugem planu in uživaj s svojimi najdražjimi. Pogrešali te bomo, smo pa zelo veseli zate. Srečno. Čeprav vemo, da upokojenci nimajo nikoli časa, nas vseeno pridi še kaj pogledat.'' 
 
Nekoč je bil sodelavec Helene Fabjan tudi sedanji direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič: ''S sestro Heleno sem se prvič srečal kot specializant interne medicine na oddelku za dializo, kjer je bila vrhunska medicinska sestra. Imela je veliko energije, odličen odnos do pacientov, do sodelavcev in do zdravnikov. Poklicno pot je nadaljevala v centralni intenzivni terapiji. Tudi tam je pokazala svojo veliko znanje, pripravljenost delati dobro, delati v dobrobit pacientov, delati v dobrobit kolektiva bolnišnice. Neskončno sem ji hvaležen za vse dobro, kar je naredila. Srečno pot naprej.''

Še čisto sveža upokojenka Helena Fabjan je svojim sodelavcem razdelila še zadnje nasvete in razkrila svoje ambiciozne načrte za ''penzijo'': ''V centralni intenzivni terapiji smo bili odličen kolektiv. Dobro smo se razumeli. Nič nam ni bilo težko narediti. Zato vam svetujem, da še naprej držite skupaj. Poslušajte drug drugega. Imejte se fajn. Komaj sem čakala ta dan. Zdaj sem tu in sem res vesela. Morda bom padla v krizo, ko bom prišla domov. Ne boste verjeli, ravno včeraj se mi je pokvarila ura. Očitno se je čas ustavil prav zaradi mene. Zgodila se je brezčasnost. Mislim, da je bilo 40 let dovolj, zato nimam načrta, da bi se vrnila. Imam pa veliko ambicij za ''penzijo''. Maja 2025 si bom privoščila eno daljše potovanje, ker se upokoji tudi moj mož. Z avtodomom greva v Skandinavijo. Čisto sama, si predstavljate? To je moj prvi velik načrt za ''penzijo''.

Tudi kolo sem si kupila. In bom šla kolesarit v Ajdovščino, pa v Vipavo. Tako da naredim en lep krog. Če mi bo pretežko in bo burja premočna, se bom pač skrila v moževo zavetrje. Če mi bo pa šlo zelo dobro, pa bom skočila še na Tour de France. Morda bo Tadej Pogačar dobil konkurenco. Nikoli ni prepozno. Imam šest vnukov. Najmlajši bo star 3 leta, najstarejši pa je 11. Seveda bom z veseljem njihova varuška. Sicer to zame ne bo nič novega. Ta otroški cirkus je zame že nekaj let kot ena lepa rutina. Saj veste, non stop veselica, non stop akcija, non stop igra.''

Helena Fabjan je v smehu še dodala: ''Kljub temu ne bom pozabila nase in na svojega moža, saj nisem njihova mama. Če mi bodo pa moji otroci prevečkrat namenili vlogo varuške, pa si bom že kaj izmislila. Me bo že kaj bolelo. Zelo priročen je hrbet. V stilu: Ojej, danes pa ne morem vstat, me boli križ, za znoret. Če mi bo ostalo še kaj časa, pa bom šla na svoj majhen vrt. Znam pa seveda tudi malo polenarit.''