Črtomir, Neva in Darja, uživajte v penziji!

V šempetrski bolnišnici so svojo karierno zgodbo uspešno končali Črtomir Hvalič, vzdrževalec za telekomunikacije ter medicinski sestri Neva Lisac (pediatrija) in Darja Marušič (okulistika).

"Črtomir je bil zelo pomemben gradnik bolnišnice. Nikoli ni jamral. Vedno je ogromno naredil, ne samo na področju telekomunikacij, ampak tudi pri vsem, kar je bilo v povezavi z elektriko. Neskončno sem mu hvaležen v imenu bolnišnice in vseh mojih predhodnikov, ker je bil res človek z veliko dodano vrednostjo. Ne samo kot strokovnjak na svojem področju, ampak tudi kot oseba," je o Črtomiru Hvaliču povedal direktor šempetrske bolnišnice Dimitrij Klančič.

Črtomir je navdušil tudi svojega nekdanjega sodelavca Jerneja Krkoča: "Zame je bil več kot sodelavec in je še zmeraj prijatelj. Za zabavo sva dirkala tudi z gokarti. Sodelovala sva fantastično, takšnega sodelavca si lahko samo želiš. Strokoven, zabaven. Eden od drugega sva se veliko naučila. On je prišel v bolnišnico že z lepo kariero električarja, ker je prej delal kot privatnik. Imeli smo se res lepo. Velikokrat smo morali improvizirat. V bolnišnici smo naredili mrežo UTP kablov za internetne povezave, saj so se stvari digitalizirale. Če bi jo lahko izmerili, bi je bilo za več kilometrov. Vprašajte nabavno službo, koliko UTP kabla smo porabili (smeh)."

Tudi specialist za žar in šalame
Črtomir Hvalič se je na vseh pohvale odzval v svojem stilu, skromno: "Zahvaljujem se vsem v bolnišnici. Bili smo dobra ekipa. Želim jim vso srečo še naprej. Mislim, da smo se imeli dobrih 17 let res lepo. Sicer pa že vem, kaj bom počel v penziji. Moji ženi bom kuhal kosilo, ko bo prišla domov po tretji uri. Vnuke bom čuval. Rad hodim na morje, tudi moji ženi je všeč. Kolesarjenje in hribolazenje bom pa zlahka preskočil."

In kaj Črtomir najraje kuha? Žena Nataša odgovarja: "Postal je pravi specialist za žar. In dobre šalame in klobase naredi."

Na oddelku za pediatrijo se po 40 letih poslavlja medicinska sestra Neva Lisac
"Na pediatričnem oddelku sem že skoraj 40 let. Z Nevo sva bili od vsega začetka sodelavki. Neva je bila enkratna sestra. Bila je delavna in srčna. Takih sester si lahko samo želimo v prihodnosti. Da bi jih bilo čimveč. Bilo je veliko lepih zgodb. Poglejte vse te slike novorojenčkov. Veliko otrok je šlo skozi njene roke," je Nevo opisala njena sodelavka Janja Komac.

"Ko sva iz šole prišli v to gromozansko bolnišnico, se nama je zdelo, da sva pojedli vse znanje tega sveta. In potem sva se začeli z velikim veseljem učit, vse kar je bilo treba. Vedno sva si stali ob strani. Vedno sva se znali posmejat. Si povedat tudi, kar nama ni bilo prav. Bila sem s teboj v porodnem bloku, kadar je bilo treba jokat in kadar je bilo lepo. In bila sem zraven, ko si postala nona," je s solzami v očeh povedala babica Tjaša Kodermac.

Ruben Bizjak, dr. med., spec. pediatrije pa dodal: "Neva je bila človeška in strokovna. Ko sem dežural z njo, sem bil miren, ker sem vedel, da bo vse narejeno. Kapo dol."

"Kot prostovoljka bom šla pomagat starejšim ljudem"
Najbolj zgovorna od vseh na pediatriji pa je bila prav novopečena upokojenka Neva Lisac.

"Na pediatriji sem preživela tričetrt življenja. Večji del mojega življenja. Več kot s svojimi starši, več kot s svojim bratom in svojo sestro. V penziji bom bolj pogrešala dojenčke kot sodelavke in sodelavce. Saj dojenčkov, ki so mi zmeraj pobožali dušo, ne bom več videvala vsakodnevno. S sodelavkami pa se bom še zmeraj srečevala, se bomo tudi kaj poklicale."

"Za penzijo že imam strateški načrt: z možem bova malo več pohajkovala kot do zdaj, ker sva zdaj oba v penziji. Seveda imam veliko načrtov, vendar jih imajo z menoj tudi moji otroci. A bomo že našli kompromis. Sem pa vedno govorila, da se bom posvetila starejši generaciji, ko bom šla v penzijo. Sedaj je prišel ta čas, ko sem na pediatriji končala svojo zgodbo po 40 letih. Tako bom šla v drug ekstrem. Moja velika želja je, da bi vsaj nekaj ur na teden delala kot prostovoljka v domu upokojencev. Mislim, da sem otrokom dala dovolj in da so prišli na vrsto starejši."

Bo imela Neva v penziji več časa za vrt, rože, hribe?
"Vrt je možev hobi. Jaz na vrtu ponavadi kritiziram in pobiram pridelke. Imamo tudi rože, vendar ne pretiravamo z njimi. Zelo so mi všeč sprehodi, a ne v kakšne gore. Mora biti malo gor, malo dol. Rada grem na Sabotin ali pa na Kekca. Škabrijel me ne mika. V mladih letih sem igrala odbojka, tega sedaj seveda ne bom počela. Tudi kolki so seveda že malo drugačni. Sama sicer ne igram inštrumentov, a rada poslušam glasbo. Mož igra kitaro, hči klavir, sin pa vse. Mož mi je že celo življenje igral serenade in s tem seveda ni prenehal niti v penziji."

Okulistiki je pomahala v slovo medicinska sestra Darja Marušič
"V penziji bom pogrešala sodelavke in sodelavce z okulistike, pa tudi sodelavce s travme, ker sem tam delala dobrih 35 let. Sodelavke na okulistiki so me odlično sprejele, od njih sem se ogromno naučile v zadnjih štirih letih, za kar sem jim hvaležna. Na travmi sem bila dolga leta mentorica za dijake in pripravnike, tik pred penzijo pa sem se sama prelevila v pripravnico na okulistiki in morala osvojiti nov način dela in nove aparature. A mi je uspelo."

"To novo delovno okolje mi je prineslo tudi širok spekter socialnih stikov. Občutek za človeka sem prinesla s travme. Ena gospa je rekla, da bodo pacienti napisali peticijo, da ne smem iti v penzijo. Mislim, da nas ti topli medčloveški odnosi bogatijo. Zadnji dan dela v bolnišnici so mi omogočili, da sem prisostovala pri operaciji sive mrene. Videla sem čudovito ubrano ekipo in pacient ji bo vsekakor hvaležen."

"Napisala bom knjigo za otroke"
"Pred dobrimi 11 leti sem se iz mesta Nove Gorice preselila na vas, v Miren in si takoj uredila vrt, ki je moja velika ljubezen. Rada imam rože, obožujem vrtnice. Na mojem vrtu najdete tudi solato, ognjič, pehtran, paradižnik, melancane, kumare, papriko. Z možem rada kolesariva. Na dopust greva v Kranjsko Goro, kjer so čudovite kolesarske steze. Kupila sva si električni kolesi in je veliko lažje kot prej s klasičnimi. Že dolgo leto načrtujem, da bom napisala knjigo za otroke in mislim, da je zdaj prišel ta čas. Svojemu 5 let staremu vnuku za vsak rojstni dan ali za praznike namesto voščila napišem zgodbo. Čez poletje ga bodo izpisali iz vrtca in bo pri svoji noni. Igrala se bova v bazenu na vrtu, peljala ga bom tudi na kakšen izlet. Vedno boljši je tudi v risanju. Igrava se tudi razne igrice. Vsekakor mi v penziji ne bo dolgčas," je svoje velike načrte za penzijo razkrila Darja Marušič.

"Pacienti so zmeraj spraševali: Kje je Darja?"
"Darja si je za vsakega pacienta vzela čas, z njim je zmeraj izmenjala kakšno lepo besedo. Ker pride k nam veliko starejših, jim je nudila pomoč pri oblačenju, pri spremstvu do zdravnika. Naša okulistična ambulanta je zelo frekventna in ker se veliko pacientov zaradi očesnih bolezni tudi mesečno redno vrača po injekcije, se je Darja z njimi zelo zbližala. Ko je šla na dopust ali na bolniško, so jo pacienti pogrešali in zmeraj spraševali: Kje je Darja?" je o novopečeni penzionistki Darji povedala glavna medicinska sestra oddelka za okulistiko Vojka Fritz.

"Darja je bila vestna, čustvena, modra ženska. Pri njej je bil pacient zmeraj na prvem mestu. Zanjo nikoli ni bil številka. Je znala potolažit ljudi. Čeprav smo včasih zaradi velike frekvence pacientov pod veliko psihično obremenitvijo, se je Darja dobro znašla v vsaki situaciji. Do vseh je bila enaka, ni delala razlik. Tako do pacientov kot do sodelavk," pa je dodala Darjina sodelavka Erika Mudri.

Galerija