Babica mora imeti srce leva, oči sokola in roke dame!

05/05/2023

Na svetovni dan babic smo naredili simpatičen intervju s šempetrskima babicama Majo Zagomilšek in Ano Stojkov, ki pomagata otrokom na svet v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Drži rek: Več babic, kilavo dete? Ali pa je najboljše, da je pri porodu samo ena babica?

Maja Zagomilšek: Več babic, boljše je za mamo. Tako imaš na voljo več pomoči. Ena ženska potrebuje več podpore, druga manj. Idealno bi bilo, da bi bili pri porodu dve babici. A porod ponavadi vodi ena babica.

Ana Stojkov: Pri porodu bi morale biti dve babici. Naše delo je zelo stresno in če sta dve babici pri porodu, se ta stres lepo razporedi. Dela pa je zmeraj dovolj za obe. Večina porodov poteka brez problemov, so pa tudi porodi, ki se zakomplicirajo. A tega se na da predvideti.

Obstaja tudi poklic moški babica, čeprav se čudno sliši?

MZ: Seveda obstaja. Diplomiranih babičarjev je sicer manj kot diplomiranih babic.

Biti babica je poslanstvo, ne samo ena od služb.

MZ: To vlogo moraš začutiti, biti poklican za to delo. To moraš delat z veseljem, biti pri stvari s srcem in dušo. Porod je namreč zelo intimen, enkraten dogodek, ki spremeni žensko v mamo in vse prisotne v družino.

AS: Babica moraš biti po naravi. To moraš imeti v sebi.

Koliko mam vam je hvaležnih, da ste jim pomagale pri rojstvu otroka? Mogoče vodite statistiko porodov, pišete dnevnik? Imate album teh otrok, morda posvetila mamic in slike dojenčkov?

AS: Ne, vse si shranimo v spomin in si kaj lepega zaupamo babice med seboj. Nam pa mamice ob odhodu iz porodnišnice pustijo kakšno fotografijo novorojenčka z zahvalo. Smo pa v naši porodnišnici naredili en lep mesečni stenčas, na katerega dodajamo imena otrok, ki se rodijo pri nas.

Se vam kdaj še kakšna mamica oglasi, vas mogoče prepoznajo na ulici?

AS: Ja, včasih mame, ki so rodile pri nas, srečamo na ulici, v vrtcih, če imamo tudi same tam otroke. Ali pa kje v trgovinah in poklepetamo.

MZ: Tudi ko pridejo ženske drugič rodit, so vse navdušene, ko nas zagledajo. In nam rečejo: O, vi ste pa bila že pri mojem prejšnjem porodu. Z nasmehom ti povejo, da so bile zadovoljne že s prejšnjo porodno izkušnjo v naši bolnišnici.

Se je tudi že zgodilo, da se je vrnil otrok, ki ste mu pomagali na svet?

AS: Največkrat srečamo naše otroke, ko pridejo po bratca ali sestrico. Nikoli pa ne bom pozabila, ko sem eni mami pomagala rodit petega otroka. Moja sodelavka pa je doživela tudi to, da je ena mama rodila trinajstič.

Na kakšne načine mame rojevajo pri vas? Samo standardno leže, ali tudi stoje, sede, še kako drugače?

AS: V šempetrski bolnišnici smo babice zelo prilagodljive in vsako žensko vprašamo, kakšen način bi ji najbolj ustrezal. Porod smo že izpeljali leže, stoje, v pol sedečem položaju, na boku.

MZ: Lahko se pohvalimo tudi z novim porodnim stolom, na katerega se lahko žena upre in si tako olajša porodno bolečino. Babice tudi spodbujamo gibanje. Uporabljamo tudi porodno žogo in različne položaje.

Ste kdaj pomislili, da bi nosečnicam med predihavanjem popadkov predvajali pesem slovenskega raperja Trkaja Dihi, dihi z mano?

MZ: Če bi si to porodnica želela, bi ji vsekakor ustregli. Nekatere ženske si na porod prinesejo svoje CD-je. Ene si naredijo pravi porodni mix. Te pesmi Dihi, dihi z mano do zdaj še nismo predvajali. Smo pa eni mami predvajali pesem Con te partiro od Andrea Bocellija. To je bilo res lepo.

AS: Če ne prinesejo s seboj svoje glasbe, pa vrtimo radio ali pa kakšen primeren CD, kakšno pomirjujočo glasbo. Saj vemo, da le ta pomaga pri sproščanju. V porodni sobi poskrbimo tudi za nežno svetlobo.

Ob vaši strokovni podpori vsaka ženska, ki rojeva, potrebuje vašo toplino, vaše prijazne besede, mar ne?

MZ: Ukvarjamo se s porodnicami, ki so pred veliko življenjsko spremembo in vsekakor potrebujejo nežne besede podpore.

Očetje radi sodelujejo pri porodih? Kakšen je danes odstotek? So zraven pri večini porodov?

AS: Očetje so prisotni pri skoraj 99 odstotkih porodov in njihova vloga je pomoč in podpora ženi, ki rojeva (skrb za hidracijo, masaža križa, podporne besede).

Koga je ponavadi bolj strah poroda? Mamo ali očeta? Sploh če je to prvič.

AS: Zelo dobro vprašanje. Moški ponavadi ne vedo, kako bi pomagali. Oni trpijo na svoj način, ko vidijo svojo partnerico v bolečini. Je pa res, da pri porodu ženski ogromno pomeni že to, da je moški ob porodu prisoten in že s tem veliko pripomore. Smo pa tudi imeli primere, ko je porodnica s seboj pripeljala sestro, prijateljico, mamo.

MZ: Ženska v teku poroda morda nima toliko časa razmišljat o tem, ali jo je strah ali je ni. Strah je mogoče bolj prisoten v času nosečnosti, ko se pripravlja na porod, kar pa je popolnoma normalno. Vloga babice je opolnomočiti žensko in ji pomagati, da se znebi strahu pred porodom z verodostojnimi informacijami iz prve roke.

Je pri mamah prisotna tudi panika?

MZ: Panika je veliko odvisna od karakterja človeka, je pa nekako pričakovana ob tako velikem dogodku.

AS: Zadnje čase opažamo vpliv socialnih omrežij, kjer je prevelika poplava informacij. Včasih tega ni bilo in so se porodnice lažje prepustile babicam.

Vam pride prav, ko mož ženo tolaži med porodom?

AS: Seveda, še bolj pa pride prav mamici, ki rojeva, saj je najboljša podpora nekdo, ki ga pozna.

Imajo očetje mogoče kdaj željo, da bi kot mati začutili stik z novorojenčkom koža na kože in se potem slečejo do pasu?

MZ: Novorojenček seveda potrebuje stik kože na kožo, ampak potrebuje predvsem mamin stik. Pomembno je prvo pristavljanje, prvo dojenje, katerega babice spodbujamo že v porodni sobi.

Se zgodi, da kdaj očetu postane slabo, ko vidi kri in sliši krike svoje žene? Se je kdaj že kdo onesvestil?

AS: Smo že imeli primere očetov, ki so se onesvestili. Velikokrat se moški sami umaknejo iz porodne sobe, ko začutijo prve znake slabosti, če ne, pa jim mi ponudimo pomoč. Tako se večkrat ukvarjamo s tremi osebami, ne samo z dvema.

Je babiški porod najlepša možna pot, da otrok pride na svet?

AS: Babiški porod verjetno mislite kot fiziološki in brez asistence zdravnika. To je seveda tako za mamo, kot za babico najlepši razplet dogodkov.

Kdaj se pokliče zdravnika, da pomaga pri porodu?

AS: Vedno, ko se pojavi kakšen dvom, da bi lahko šlo kaj narobe.

MZ: Takoj, ko gre porod iz smernic fiziološkega poroda. Takrat delo prevzame zdravnik in on odloča, kako naprej. Pri tem gre lahko za milijon variacij, kako se bo porod zaključil.

Kaj je najpomembnejša vrlina babice? Potrpežljivost? Empatija?

AS: Obe sta enako pomembni.

MZ: Mogoče bi dodala še prijaznost in umirjenost. Da ne zganjaš panike, četudi pride do zapletov. Nimamo posebnih treningov za to. Naš najboljši trening so leta izkušenj. Bi pa dodala eno pomenljivo misel: Babica mora imeti srce leva, oči sokola in roke dame!

Je babici lažje, če ima osebno izkušnjo rojevanja? Tako bolje razume novopečeno mamo?

AS: Ni lažje, mogoče samo podoživljaš trenutke, ki si jih tudi sam izkusil.

MZ: Vsaka izkušnja poroda je drugačna, zato tudi svoj porod ne moreš primerjat s porodi, ki jih vidiš vsakodnevno. Babištvo je profesija, kjer ne potrebuješ svoje izkušnje poroda, da bi empatično razumel porodnico in varno pripeljal porod do konca.

Ste kdaj razmišljali o tem, da bi ženska imela možnost, da bi si že vnaprej izbrala babico?

AS: To sploh ni slaba ideja. Samo to je v praksi praktično neizvedljivo, ker ni dovolj kadra.

MZ: Glavni problem je v tem, ker nikoli ne veš, kdaj se bo porod začel. In če bi določena porodnica izbrala na primer mene, jaz pa sem tik pred tem imela tri nočne izmene, je to neizvedljivo. Ne za to, ker jaz tega ne bi hotela naredit, temveč si za kaj takega preveč utrujen. In takšen porod sploh ne bi bil varen. Pred porodom namreč moram biti spočita in osredotočena.

Nekatere ženske s seboj prinesejo tudi porodni načrt, v katerem je zapisano, kaj si želijo in kaj ne: da si denimo ne želijo britja, klistirja ali sredstev proti bolečinam Upoštevate vse njihove želje?

MZ: Z vsako porodnico se prej pogovorimo. Vedno jo vprašamo, če ima kakšne porodne želje za porod in o čem razmišlja. Mi ji razložimo, da mora biti prilagodljiva glede na situacijo in izid poroda.

AS: Tudi če nima porodnega načrta, jo vprašamo, kaj si ona želi.

Živimo v času, ko ljudje nočejo trpet, če ni treba. Se veliko mam odloči za epiduralno anestezijo?

MZ: Da, res je. Vedno več porodnic se odloča za epiduralno anestezijo. Če ima nizek bolečinski prag, je epiduralna zaželjena, saj sama sebe najbolje pozna. Babice vedno poudarjamo, da ima porodna bolečina svoj namen. Ženska tako čuti sebe, svoje telo in otroka.

Preden mame zapustijo vašo bolnišnico, jih seveda naučite tudi dojit.

AS: Še preden smo postali novorojenčkom prijazna bolnišnica, smo sloveli po tem, da se posvečamo dojenju. Mamicam vsak dan nudimo nasvete glede dojenja. Po vaginalnem porodu ostanejo pri nas 3 dni, po carskem rezu pa 5 dni.

V zadnjem času ste popolnoma prenovili vaš oddelek. Kaj je vse novo? Barva se vidi že na daleč.

MZ: Ja, nova lepa bela barva se vidi takoj. Sobe smo preuredili tako, da je več enoposteljnih sob. Tako lahko novopečeni mamici zagotovimo intimo, ki jo potrebuje prve dni po porodu. Nekaj je tudi dvoposteljnih sob. Vsaka soba pa ima svojo kopalnico. Pridobili smo tudi nove tehtnice, električne črpalke za črpanje mleka, nov ultrazvok, dva nova CTG aparata z možnostjo telemetrije. To omogoča porodnici prosto gibanje med porodom. Pridobili smo tudi nove porodne postelje in porodni stol, ki nudi porodnici še večjo izbiro porodnih položajev.

So mame navdušene nad novim udobjem? Kakšni so odzivi? Kaj so najbolj pohvalile v novih prostorih? Sploh tiste, ki so najprej rodile otroka v starih prostorih in potem še enega v prenovljenem oddelku?

AS: Odzivi so pozitivni.

MZ: Mamice najbolj cenijo intimo, da so lahko same v sobi.

Kaj za vas pomeni rojstvo otroka?

AS: Četudi bi pomagala pri rojstvu milijon otrok, bi mi še vedno ostal občutek, da je vsakič nekaj novega. To je tak čudež, da vam sploh ne znam povedat. Zmeraj znova podoživim, kot da je bilo prvič. Lepo mi je. To mojo dušo prav poboža.

MZ: Babištvo je poklic, ko si lahko ob odhodu domov sam pri sebi rečeš: Bravo Maja, to si pa ful dobro naredila. In trenutek, ko otrok zajoče in vidiš, da je vse ok, je prav čaroben. Rojstvo otroka ni samo rojstvo otroka, ampak se rodi ena nova družina. In to je nekaj najlepšega na celem svetu. Sama se večkrat zalotim, da po porodu opazim reakcije novopečenih staršev. Ta čustva ob pogledu so neopisljiva.

In za konec še sporočilo za ženske, ki jih porod še čaka?

AS: Ne komplicirat. Prepustite se nam.

MZ: Zaupaj babici, ki vodi tvoj porod. Če boš zaupala sama sebi, svojemu telesu, babici, bo vse dobro. Tudi če bo šlo izven smeri, ki si jo ti imela v svoji glavi, bo strokovno osebje vedno poskrbelo za najboljši možen izid. Pridite v Šempeter, ker smo res odličen tim. Smo izredno prilagodljive. Ogromno delamo na komunikaciji in se posvetimo vsaki porodnici posebej. Ženska nam je ženska in ne številka.

Čestitka vsem babicam in medicinskim sestram ob Mednarodnem dnevu babic

5. maj - mednarodni dan higiene rok

Galerija